Soočenje Mateja Arčona in Darinke Kozinc

NOVA GORICA> Kandidatoma smo postavili pet vprašanj, odgovore pa objavljamo po abecednem redu njunih priimkov.

>Ali podpirate strategijo razvoja igralništva in ali v njej vidite možnost razvoja Hita, ki se je znašel v hudi poslovni krizi?

Matej Arčon: “Podpiram takšno strategijo razvoja igralništva, ki bo Hitu omogočila preživetje in nov razvoj. Tudi po zagotovilih uprave nova strategija to prinaša. Mestna občina se je aktivno vključila v javno razpravo o strategiji. V najboljših letih se je okrog obložene mize trlo strokovnjakov, danes pa davek za zgrešene investicije plačujejo tisti, ki so najmanj odgovorni - zaposleni. Občina je pomemben lastnik Hita in bo okrepila svojo vlogo v podjetju. Ne bom dopustil, da ga spravijo na kolena in potem privatizirajo.”

Darinka Kozinc: “Sedanja vlada se kot edina doslej ukvarja z igralništvom in Hitom na celovit in dolgoročen način. Strategijo je v Novi Gorici predstavil sam predsednik vlade. Zelo sem zadovoljna, da dokument, ki prerašča v zakonodajo, upošteva naše pripombe. To pomeni znižanje davkov za Hit, ki je med večjimi slovenskimi davkoplačevalci, in možnost vlaganj v širitev ponudbe in privabljanje gostov iz bolj oddaljenih krajev. S tem bomo preprečili divjo privatizacijo in tajkunizacijo, zaradi katere bi na koncu najkrajšo potegnili zaposleni; Hit je v Novi Gorici v vzponu, problematične so predvsem zgrešene investicije na tujih trgih iz prejšnjih obdobij.”

> Mnogi mladi se po študiju ne vračajo v Novo Gorico, ker zanje ni delovnih mest. Kaj boste storili na tem področju?

Matej Arčon: “Nova delovna mesta lahko prinese le razvoj gospodarstva, občina pa mora zagotoviti ustrezne pogoje za ta razvoj. Predpogoj za razvoj predstavlja občinski prostorski načrt, ki omogoča hitro umeščanje v prostor na primernih lokacijah. Da bi spodbudili razvoj, moramo znižati ceno zemljišč v obrtnih in industrijskih conah na sprejemljivo raven ter poenostaviti administrativne postopke. Oddelek za gospodarstvo mora pri tem nuditi aktivno pomoč. Tudi osebno sem pripravljen pomagati pri pridobivanju evropskega denarja za projekte, ki bodo omogočili nova delovna mesta za mlado generacijo, ki ji je treba zagotoviti tudi primerne pogoje za bivanje in kvalitetno življenje v Novi Gorici. Mladi so velik potencial, ki omogoča razvojno perspektivo za prihodnost.”

Darinka Kozinc:“V zadnjih letih smo uspeli obrniti tako imenovani beg možganov iz regije, v Novo Gorico prihaja vedno več študentov, saj jih trenutno več kot 2000. Nova Gorica je po številu podjetij druga mestna občina, takoj za Ljubljano. Podjetja in ustanove so pri nas izplavala iz najhujše krize, ki je v zadnjih letih zaznamovala celoten svet, zato je ponudba delovnih mest pri nas za mlade vedno večja. V mojem programu je jasno zapisana podpora visokotehnološkim podjetjem, ki bo v prihodnje še intenzivnejša, seveda ob podpori tradicionalnim gospodarskim panogam. Tako se bodo mladi lahko zaposlili v podjetjih, ki ponujajo varno in dobro zaposlitev. Ob tem, da imamo v programu kot enega glavnih projektov tudi intenzivno nadaljevanje gradnje neprofitnih stanovanj za mlade, samo v letošnjem letu jih je bilo sto, bo za mlade poleg delovnega mesta zagotovljena tudi nastanitev.”

> Kako bi uredili mestno središče, da bi postalo zanimivo za vse generacije meščanov za obiskovalce?

Matej Arčon:“Nova Gorica bo postala ljudem prijazna, ko bomo uredili in oživili magistralo, spravili avtomobile v garažne hiše, obnovili trg med mestno hišo in lokalom Vrtnica, oplemenitili travnik pred mestno hišo, ki mora postati dnevna soba mesta, ko bomo programsko dopolnili borov gozdiček, da bo najbolj prijazen kotiček mesta, ko bomo uredili Panovec, pljuča tega mesta, polepšali Bevkov trg, da bo pisatelju v ponos, in zgradili mestno tržnico. Če bi v preteklosti namensko uporabljali in usmerjali koncesijski denar od igralništva, kot to predvideva zakon, bi vse to v Novi Gorici že imeli.”

Darinka Kozinc:“Nova Gorica je v ocenjevanju slovenskih mest že dobila nagrado kot najbolj urejeno slovensko mesto. Prijetno bivalno okolje je v mojem programu eden od pomembnih programskih sklopov. Projekt promenade od borovega gozdička do Majskih poljan z dokončanjem ureditve Bevkovega trga bo ob novo urejeni okolici Eda centra, ki se gradi v središču Nove Gorice, dal mestu novo kvaliteto. Bevkov trg se bo povezal z novonastalim poslovno-turističnim centrom na travniku ob Ulici Gradnikove brigade, uredilo se bo tudi magistralo z novim krožiščem ob Perli.”

> Kako bi bolje povezali mesto s podeželjem, ki predstavlja velik del mestne občine?

Matej Arčon:“Podeželje in mesto se razvijata ločeno drug od drugega, vsako s svojimi problemi, namesto da bi se razvijala v medsebojni povezavi in soodvisnosti. Podeželje je velikega pomena za mesto. S svojo tradicijo in kulturnimi posebnostmi daje značaj našemu prostoru. Zavzel se bom, da bo na območju sedanje avtobusne postaje zrasla nova mestna tržnica s ponudbo sadja in zelenjave, domačo pekarno, delikateso, mesnico in ribarnico. To bo ena od priložnosti za srečevanje mesta in vasi na svojstven način. Ob tem bo treba razviti večje povezovanje na turističnem področju.”

Darinka Kozinc:“Uravnotežen razvoj mesta in podeželja je eden od temeljev mojega programa. Za naslednje obdobje imamo že danes podpisanih za 60 milijonov evrov evropskih in državnih razvojnih sredstev. Z izgradnjo komunalne infrastrukture po podeželju, to je vodovoda ter kanalizacije s čistilnimi napravami, s posodobitvijo in ureditvijo cestnih povezav, tudi državnih, in z dokončanjem projekta širokopasovnega interneta v vsak dom bomo dali podeželju najmanj enako kvaliteto bivanja kot je v mestu. Naše podeželje je bogastvo, kot ga nima nobena slovenska mestna občina.”

>Kako bi povezali Novo Gorico in Gorico, saj se zdi, da po padcu meje živita bolj sami zase kot prej, ko ju je meja ločevala?

Matej Arčon:“Ko smo imeli zastraženo mejo, smo imeli tudi pogumne ljudi, ki se niso ustavili pred njo. Zdi se, da so s padcem meje padli tudi razlogi za njeno preskakovanje. Gorici nista znali izkoristiti novih razmer in ustvariti dodane vrednosti na temelju medsebojnega sodelovanja. Vsak na svoji strani, brez intenzivnih stikov, ostajamo celo Slovenci. Razloga sta nepovezanost in nezaupanje, drug drugega gledamo kot konkurenta. Če želimo biti skupaj bolj uspešni, moramo vzpostaviti partnerski odnos.”

Darinka Kozinc:“Mesti sta vedno bolj povezani, ne pa manj, kar lahko vsakodnevno vidimo na naših ulicah. Dosedanje sodelovanje med mestoma se bo v prihodnje še bolj razvijalo preko Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje in preraslo v sodelovanje na konkretnih infrastrukturnih projektih. Ta ustanova, ki jo je slovenska vlada že odobrila, omogoča črpanje evropskih razvojnih sredstev neposredno iz Bruslja. Projekti, ki bodo na ta način financirani, so predvsem skupna zahodna mestna obvoznica z ureditvijo prehoda Erjavčeve ceste prek železnice, skupni Center mladih v prostorih stare goriške bolnišnice, skupna železniška povezava, dokončna ureditev Trga Evrope in drugi.”

IRENA TUREL