Nemci se igrajo in zmagujejo

RIO DE JANEIRO > Še tretjič zapored je naslov prvaka pripadel reprezentanci s stare celine, ki je po številu lovorik povečala svojo prednost nad Južno Ameriko na 11:9. Nemško zmagoslavje je po prikazanem na enomesečnem turnirju zasluženo. Temu pritrjujejo tudi številke. Nemčija je bila najučinkovitejša reprezentanca svetovnega prvenstva (SP) z 18 goli. Ekipno ali posamično je prednjačila tudi v kopici drugih statističnih prvin. Izmuznili sta se ji le dve najbolj prestižni individualni nagradi. Na vrhu lestvice strelcev je s šestimi goli ostal Kolumbijec James Rodriguez, za najboljšega igralca SP pa so izbrali Lionela Messija, ki pa je bil, kako ironično, tudi največji poraženec finalnega dvoboja, v katerem je Argentina dolgo pretila, na koncu pa so slavili Nemci z najboljšim vratarjem SP Manuelom Neuerjem.

Nemški pohod

Nemški uspeh ni sporen. Bili so še bolj prepričljivi kot na poti do zadnje lovorike leta 1990. V rednem delu ali po podaljških so ugnali vse tekmece z izjemo Gane, ki je v drugem krogu skupinskega dela iztržila remi. Prej in potem so zmagovali. Bili so stanovitni, stanovitnost pa izvira iz ekipne moči. Za uvod so s 4:0 odpihnili Portugalsko s Cristianom Ronaldom, ki je najbolj zaznamoval preteklo klubsko sezono. V osmini finala so strli odpor zelo dobro organiziranih in ciljno usmerjenih Alžircev, v četrtfinalu so pogasili vroče Francoze, v polfinalu so igraje opravili z Brazilci in naposled v finalu še Argentino z nogometašem, ki je zaznamoval zadnjo petletko.

Reprezentance z osvojenimi naslovi svetovnega prvaka - Brazilija 5, Nemčija in Italija 4, Argentina in Urugvaj 2, Anglija, Francija in Španija 1.

Po prikazanem v finalu tudi zmaga Argentine ne bi bila nezaslužena. Odločale so malenkosti. V finalu gavči niso mogli računati na Angela di Mario, Sergio Agüero je bil načet od stalnih poškodb, preostali napadalni aduti pa od naporov turnirskega sistema, ki terja svoje žrtve. Nemci so imeli v tem pogledu primerjalno prednost, a so si jo zaslužili. Zmagala je tudi nemška širina oziroma dolga klop, ki je poleg kvantitete ponujala tudi kvaliteto. Ne gre zanemariti, da sta doma zaradi poškodb ostala potencialno pomembna aduta Ilkay Gündogan in predvsem Marco Reus. Zato pa je v finalu z odločilnim zadetkom zablestel njun bivši soigralec iz Borussie Dortmund Mario Götze.

Neuer in soigralci

Raznovrstnost nemške zasedbe razkriva tudi število strelcev. Prednjačil je Thomas Müller s petimi goli, vsaj dva ali več pa so dosegli še Miroslav Klose, Mats Hummels, Andre Schürrle, Toni Kroos in Götze. Med strelce pa sta se vpisala še Mesut Özil in Sami Khedira. Nemci so zabijali iz igre, a tudi iz prekinitev, kjer so bili posebej nevarni. Nemci so vselej vodili igro, med katero so si privoščili tudi nekaj spodrsljajev, ki pa jih je praviloma popravljal Neuer. Prav nemški čuvaj mreže je bil morda najkoristnejši igralec prvenstva. Nemce je reševal že na najmanj posrečeni izvedbi proti Gani, na kateri so prejeli edina gola v skupinskem delu tekmovanja. Še dva so dobili v izločilnih bojih. Oba sta bila v dinamiki dvobojev pravzaprav nepomembna za končni razplet. Alžirci so zadeli ob izteku podaljškov za znižanje izida na 1:2, tolažilni gol Brazilcev pa je padel v 90. minuti. Na omenjenih tekmah je Neuer nekajkrat odlično posredoval. Najbolj dragocene obrambe pa je bržkone prispeval v četrtfinalnem obračunu s Francijo. Proti Argentini mu z izjemo naleta na Gonzala Higuaina niti ni bilo treba odločilno posredovati. Gotovo pa je poskrbel, da je bil v očeh argentinskih napadalcev gol videti manjši, kot je sicer.

Brazilija oziroma Rio de Janeiro se bosta vrnila v soj svetovnih žarometov čez dve leti, ko bosta gostila poletne olimpijske igre.

Nemčija je zaokrožila sijajni niz na zadnjih štirih SP. Finale, dvakrat polfinale in naposled tako želeni naslov prvaka. Pred 24 leti so v zaključnem dvoboju prav tako premagali Argentino, ki ne najde zmagovitega recepta za Nemce. Že na tretjem zaporednem SP so jim zagrenili življenje. V letih 2006 in 2010 v četrtfinalu, najbolj boleč poraz pa je bil nedeljski na Maracani, kjer bi bilo argentinsko slavje posebej sladko. Očitno pa je napočil čas za Nemce in Joachima Löwa, ki se je po dveh polfinalih in enem finalu na svojem četrtem velikem tekmovanju v vlogi selektorja veselil prve lovorike. Na vprašanje, ali je po letih španske prevlade nastopila nemška, pa bomo dobili odgovor že na evropskem prvenstvu čez dve leti v Franciji. Kvalifikacije se začnejo septembra. Tudi s Slovenijo.ALEŠ SORTA