Pirlo niza podaje in kilometre

MANAUS > Statistika neredko prekrije bistvo oziroma vsebino športnega dogodka, velikokrat pa tudi pomaga pri razlagi. Dvoboj Italije in Anglije je ponudil soočenje dveh različnih slogov. Oba sta precej drugačna od tistih, po katerih tradicionalno pojmujemo italijanski oziroma angleški nogomet. Reprezentanci sta se pokazali v novi luči, zato so tudi gledalci navkljub tropskim razmeram, ki so vladale v Manausu, spremljali dinamično predstavo s kopico priložnosti in strelov v okvir vrat.

Če je bila Italija v preteklosti prepoznavna po dovršeni obrambni taktiki ter učinkovitem izkoristku ponujenih priložnosti iz igre ali prekinitev, je Cesare Prandelli izpeljal preobrazbo v igrivo in kombinatorno zasedbo, ki daje veliko poudarka na posesti žoge. Takšni so bili “azzurri” tudi na svoji prvi tekmi skupine D proti Angležem. Nogometni ambasador nove Italije je Andrea Pirlo, ki je kot vino. Starejši kot je, boljši je. S 35 leti in 110 nastopi v italijanski izbrani vrsti je pravi veteran, a še vedno nepogrešljiv. Je duša in srce moštva, arhitekt oziroma ideolog italijanske igre, kot je denimo Xavi pri Špancih. Na dvoboju z Angleži ga je le nekaj centimetrov ločilo, da bi se veselil svojega 14. reprezentančnega zadetka, a nič ne de. Na igrišču je spet vlekel vse niti igre.

Potem ko je Fifa nekdanjemu nemškemu zvezdniku, trenerju ter vidnemu funkcionarju Francu Beckenbauerju za 90 dni prepovedala vsakršno delovanje v nogometu, se je Kaiser Franz odločil, da ne bo odpotoval na SP v Brazilijo, ker je ugotovil, da bi bil tam nezaželen. Beckenbauer ni želel sodelovati s preiskovalci, ki se ukvarjajo z domnevno podkupninsko afero Katar. Sam pravi, da zato, ker je želel zaslišanje v nemščini in ne v angleščini.

Pirlo je izpeljal kar 108 podaj. 103 so bile uspešne, pri čemer so mu pridno sledili tudi soigralci. Italija se je namreč izkazala s 93,2-odstotno uspešnostjo pri podajah in se tako odrezala z najučinkovitejšo predstavo v tem elementu igre na svetovnem prvenstvu od leta 1966 sploh. “Videli ste pogumno Italijo, ki si je želela igrati. Zavedati se moramo naše moči, ki smo jo pokazali kljub zahtevnim vremenskim razmeram in poškodbam,” je pojasnil Pirlo, ki je pretekel 10.543 metrov, torej približno na ravni Stevena Gerrarda, kjer se je števec ustavil pri 10.587 metrih. Tudi leto dni mlajši kapetan Anglije ima v selekciji Roya Hodgsona pomembno vlogo, ki pa se razlikuje od Pirlove. Za povrh je tudi angleška igra drugačna.

Če so bile dolga leta značilnost otoškega nogometa visoke žoge na robustne napadalce, pa se je koncept vsaj v angleški izbrani vrsti precej spremenil. Žoga je precej več časa na zelenici kot v zraku. Anglija se zanaša na hitre napadalce, ki prodirajo proti razredčenim obrambnim vrstam tekmeca. Po odvzeti žoge se išče hitra podaja v globino in nato tudi igra ena na ena. V takem konceptu je tudi vloga zveznih igralcev, kamor sodi Gerrard, drugačna. Manj so v stiku z žogo kot sicer, več je tudi hitrih in tveganih podaj, kar razkriva tudi statistika. Gerrard, ki je v majici z državnim grbom zabeležil 111 nastopov in dosegel 21 golov, je sprožil 70 podaj, naslovnika pa jih je našlo 61.

Izidi SP: Skupina B - Nizozemska : Španija 5:1, Čile : Avstralija 3:1; C - Kolumbija : Grčija 3:0, Slonokoščena obala : Japonska 2:1, D - Italija : Anglija 2:1, Kostarika : Urugvaj 3:1, E - Švica : Ekvador 2:1.

“Italija je odlična ekipa. Vsilili so nam ritem igre, ki mu nismo mogli slediti. Nič še ni odločenega,” se je v prihodnost že zazrl Gerrard. Po presenetljivi zmagi Kostarike v drugi tekmi prvega kroga skupine D se utegne zgoditi, da se bo morala po četrtkovem medsebojnem dvoboju Anglije in Urugvaja ena od teh dveh reprezentanc posloviti od SP.

ALEŠ SORTA