Ruski ščit za Belgijce

BELO HORIZONTE > Favorizirani reprezentanci za napredovanje v osmino finala sta dolžnici iz prvega kroga. Proti Alžiriji in Južni Koreji sta bili na pragu poraza. Belgijci so uprizorili popoln zasuk, Rusi pa so iztržili točko. V seštevku so oboji lahko celo zadovoljni z razpletom. Bolj seveda Belgijci, ki so bili večji del tekme nemočni proti organizirani in disciplinirani obrambni mreži Alžircev, ki jo je spletel Vahid Halilhodžić. Dragocene tri točke sta jim prinesla šele rezervista, član Manchester Uniteda Marouane Fellaini z nebeškim skokom in urni nogometaš Napolija Dries Mertens.

Selektor Marc Wilmots je torej zadel z menjavama ali pa se je zmotil z izborom začetne enajsterice. Kakorkoli, zmaga je pokrila neprepričljivo predstavo. Belgija je bila tudi zavoljo suverenega preboja skozi kvalifikacije označena kot reprezentanca, ki lahko prekriža račune vsem favoritom. Ali lahko tudi ponovi dosežek Vincenza Scifa in soigralcev, ki so na svetovnem prvenstvu (SP) v Mehiki leta 2006 zablesteli z uvrstitvijo v polfinale? Novi belgijski val je poimensko zelo močan v vseh linijah, od vratarja Thibauta Courtoisa do napada, kjer preigrava Eden Hazard. Zaradi globalne razsežnosti nogometa, v katero so vse bolj vpete reprezentance, tudi razdvojenost Flamcev in Valoncev ni več tako občutna. Navidez edina šibka točka Belgijcev je neizkušenost oziroma nevajenost na turnirski sistem.

Belgije dolgo ni bilo na velikih tekmovanjih. Vse od leta 2002, ko je bil Wilmots še v igralski vlogi. Nasploh je belgijski selektor zanimiva osebnost. S petimi zadetki je najboljši strelec izbrane vrste na SP, po zaključku igralske poti pa se je podal v politične vode in bil član državnega senata. V trenerski poklic se je vrnil kot pomočnik selektorja, maja 2012 pa je postal glavni. Veliko več trenerskih izkušenj ima njegov kolega na ruski klopi. Fabio Capello je v dobrih dveh desetletjih osvojil (in zaslužil) vse, kar se je osvojiti dalo. Vsaj na klubski sceni. V reprezentančnih okvirjih je zgodba, kar zadeva rezultate, nekoliko drugačna. Z angleško izbrano vrsto, ki je bila že v zatonu, je pred štirimi leti v Južni Afriki tudi zaradi sodniških zmot izpadel v osmini finala.

Pred kvalifikacijami za letošnje SP pa je znameniti trener iz Škocjana ob Soči prevzel ravno tako ali pa še bolje plačano mesto selektorja ruske reprezentance. Capello je dokazano strokoven, načelen in avtoritativen. Kako bo njegove prijeme sprejela občutljiva ruska duša, pa bo pokazal čas. Igralski kader ni vrhunski, Capello pa se je odrekel tudi nekaterim zvenečim imenom, kot denimo Andreju Aršavinu in Romanu Pavljučenku, ki so leta 2008 z rusko izbrano vrsto prišli do zadnjega odmevnega dosežka, polfinala na evropskem prvenstvu. Capello, ki naj bi reprezentanco vodil tudi čez štiri leta na SP v Rusiji, je v Brazilijo popeljal zgolj igralce iz domače lige. Edini preživeli iz starega jedra je 34-letni Aleksandr Keržakov, ki je rešil rusko točko na uvodni tekmi.

ALEŠ SORTA