V drugem krogu se bosta v divaški občini pomerila Drago Božac in Anton Može

DIVAČA> Odgovore na štiri vprašanja objavljamo po abecednem vrstnem redu priimkov obeh kandidatov.

> Kako vidite arhitekturni razvoj občine?

Drago Božac:“Temeljiti mora na usklajenih urbanističnih izhodiščih. V Divači in Senožečah nameravam dati poudarek oblikovanju ulic, trgov in parkov. Glede stanovanjskih blokov obstoječa gradnja v Divači trenutno zadošča potrebam. V Senožečah bi bilo možno, upoštevajoč morebitne potrebe krajanov in investitorjev, zaključiti trg ob objektu Adrie s primerno oblikovanimi vila bloki in trgovino.”

Anton Može: “Divača mora ostati, kar je. Ne vas in ne mesto. To je prihodnost občine. Redkim posameznikom je čut za kraško kulturno izročilo svetinja in obveza. Sam se prištevam mednje. Konkurenčna prednost Divače je razvoj tistega, kar imamo. Svetovno čudo in razvoj posebnega tipa turizma. Spet smo pri industrijskih inkubatorjih. Turizem je posebna oblika industrije in tu bi lahko nastajale sodobne strategije posebnega tipa turizma, lastnega kraškemu svetu. Stanovanj pa je že preveč. OPN je dokument, ki podrobno opredeljuje, kaj se bo gradilo in kje. Divača z vasmi pa mora obdržati identiteto. Porast prebivalstva pomeni kakovostnejšo skrb za občane, za izobraževanje, za zdravstveno varstvo, vrsto novih izzivov bivanjske kakovosti, ki jim bom moral kot župan namenjati veliko časa in strpnosti.”

> Kako boste uredili del Divače, kjer naj bi bila zgrajena Sončna hiša?

Drago Božac: “Lokacija je obremenjena z nerazumno visokimi vstopnimi stroški investitorja. Vendar pa predlagani objekt višine P+4+M z javnim pritličjem in stanovanji v nadstropjih ni sprejemljiv, tako zaradi neprimernih gabaritov, kot tudi zaradi pomanjkanja parkirnih prostorov. Rešitev vidim v ustrezno zmanjšanem objektu, ki bo tvoril postopen prehod od individualne k blokovski gradnji, z ustrezno urejenimi parkirnimi mesti in zelenimi površinami.”

Anton Može: “Gre za zgrešeno naložbo, za pohlep kapitala z grožnjo sosedom in pretvezo, da bodo pritlični poslovni objekti tisti, ki jih občani potrebujemo. Rešitev je v dialogu s sosedi, kjer naj bi stala Sončna hiša. Ne pozabimo, da za sedanjo luknjo, kjer naj bi bile garaže, ni niti gradbenega dovoljenja, do večnamenskega parka pa bo zraslo še precej trave. Za nastalo situacijo bo potrebno poiskati odgovornega krivca, ki bo moral poravnati škodo. Znano je, da je bilo investitorju, ki je imel namen graditi Sončno hišo, odvzeto gradbeno dovoljenje, za odškodnino pa je vložil zahtevek v višini 2, 2 milijona evrov.”

> Ali se boste zavzemali za gradnjo medicinskega centra med Gabrovim naseljem in Lokavsko cesto?

Drago Božac: “Medicinski center je podjetniška pobuda, ki je v sklopu sprejemljivih gabaritov in ustrezno dimenzioniranih parkirnih prostorov sprejemljiva. V predlagani zasnovi centra pogrešam poudarjeno oblikovanje javnih zelenih površin, ki so nujno potrebne za tovrstne ustanove. Divaški zdravstveni dom pa mora zaradi ustrezne lokacije, dobre dostopnosti za starejše občane in možnosti širitve, ostati na obstoječi lokaciji.”

Anton Može: “Vesel bi bil, če bi dobili sodoben zdravstveni dom za primarno oskrbo. Potrebno bo iskati kompromise in pota lobiranja na resornih ministrstvih. V medicinskem centru ne vidim tiste dejavnosti, ki bi občini prinesla kaj dobrega. Tak center je posilstvo kapitala nad divaško občino in kot župana bi me bilo sram, da bi v svoji sredini imeli vrhunski center, ko trenutno ne moremo zagotavljati niti osnovnega zdravstvenega varstva.”

> S kakšnimi ukrepi boste več turistov, ki obiskujejo Škocjanske jame, zadržali v občini?

Drago Božac: “Izboljšanje turistične ponudbe je dolgoročna naloga občine in mora temeljiti na ohranjanju naravne in kulturne dediščine ter stimuliranju podjetniške pobude pri občanih. Ukrepi, ki bi prinesli sinergijo učinkov, bi temeljili na širitvi ponudbe jamskega turizma s poudarkom na speleologiji v raziskovalnem in didaktičnem smislu, specializiranih oblikah jamskega turizma, jamskemu trekingu in speleoterapiji. Vse to omogoča jamski sistem Kačne jame, kot nadaljevanje svetovno znanih Škocjanskih jam. V sklop ponudbe je potrebno uvrstiti prenovljeno Škrateljnovo hišo. S povezavo obeh traktov muzeja, skladno s projektom arhitektke Nataše Šumi iz sedemdesetih let, pa bi kompleks obogatili z dodatno jamarsko, etnološko, rudarsko, letalsko, arheološko in železničarsko zbirko. Ciljna populacija našega turizma mora ostati tudi 400.000 prebivalcev Trsta z zaledjem, ki tradicionalno uporablja turistične storitve Senožeškega podolja, Vremske doline in Brkinov. Združitev ponudbe v skupnem informativnem centru s PŠJ ter s skupno promocijo, bi zagotavljala uspešen turistični nastop vseh turističnih dejavnikov občine doma in v tujini.”

Anton Može: “Zlasti s pestro vzporedno ponudbo. Podeželje s Škocjanom in številnimi zaselki lahko razvija tiste produkte in storitve, ki jih Park Škocjanske jame že po svoji funkciji ne more oz. še nima kapacitet. V okviru ORA, ki jo bom obudil v življenje, bom namenil skrb izobraževanju vsaj treh ali štirih vodnikov posebnega tipa, veščih in izobraženih s področja krasoslovja. Jamske vodnike imajo v parku, vendar kras ni le jamski svet. Spominkarstvo, pestra gostinska ponudba, spodbujanje ustanavljanja turističnih kmetij in motiviranje posameznikov za tak korak, predstavlja pomemben mejnik za razvoj dejavnosti, ki bi perspektivno pomenila prepoznavnost Divače tudi onkraj meja Slovenije.”

TINA M. VALENČIČ