V ilirskobistriški občini v drugem krogu Anton Šenkinc in Emil Rojc

ILIRSKA BISTRICA> Odgovore obeh županskih kandidatov na nekatera aktualna vprašanja objavljamo po abecednem redu njunih priimkov.

> Kaj boste storili za večjo gospodarsko moč občine Ilirska Bistrica?

Emil Rojc: “Če se hoče občina razvijati, se mora prilagoditi možnostim, ki so nam na razpolago. Možnosti razvoja občine so v skupnem vlaganju občine in zasebnikov. Primerno področje za to sta turizem in energija, predvsem razvoj turizma okrog Klivnika in Mole. Ureditev obrtne cone je temelj za razvoj drobnega gospodarstva v občini in pomeni nova delovna mesta. Kot obnovljive vire, primerne za našo občino, štejemo veter, sonce ter biomaso na osnovi sekancev in peletov. Tu je možnost postavitve toplarne - elektrarne ter daljinsko ogrevanje na lesno biomaso, oboje bi lahko delno sofinancirali s sredstvi eko sklada in EU. Smiselno bi bilo oživiti projekt veternih elektrarn in stimulirati izrabo sončne energije za potrebe turizma. Razvoj kmetijstva je v pridelavi bio hrane. Nujno je treba urediti odkup kmetijskih pridelkov, živine ter bio mase. Ljudski običaji so tesno povezani s turizmom. V ta namen je potrebno spodbujati društva in domačo obrt, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo.”

Anton Šenkinc: “Občina že precej let skupaj z banko in zavarovalnico podeljuje ugodne podjetniške kredite, tako da sofinancira obrestno mero in s tem bo tudi nadaljevala. Uredilo se je lastništvo zemljišč v OIC Trnovo, kjer je 15 hektarjev zemljišč. Cona je sedaj napol prazna, saj je precej podjetnikov kupilo objekte in zemljišča po ugodni ceni, sedaj pa jih hočejo dražje prodati, zato bo občina v bodoče preprečevala take nakupe. Občina je odkupila večino zemljišč v OIC Ilirska Bistrica, pridobila gradbeno dovoljenje za komunalno opremo in zagotovila finančna sredstva. Takoj, ko bo interes za gradnjo, se bo cona začela urejati in zemljišče ponudilo potencialnim investitorjem po ugodni ceni. Izdeluje se OPPN za obrtno cono ob železnici proti Kosezam, v občinskem planu je že cona na mejnem prehodu Jelšane, a zanjo ni interesa. V nastajajočem občinskem prostorskem planu je predvideno povečanje cone v Podgradu, Ilirski Bistrici, Knežaku in Baču (Javor). Intenzivno se bomo vključili v umestitev avtoceste v prostor, ker je prometni koridor eden glavnih pogojev za pridobitev tujih investitorjev.”

> Kako se boste lotili razvoja turizma v občini?

Emil Rojc: “Center razvoja turizma je v akumulacijskih jezerih Klivnik in Mola. Težava je, da sta bili zgrajeni za drug namen, poleti prazni in zato neprimerni za razvoj turizma. Zato je potrebno spremeniti zakonodajo, ki bo urejala življenje okrog jezer, in se z občani dogovoriti, kakšne vrste turizma so pripravljeni sprejeti. Tega se do zdaj ni lotil še nihče. V SD smo se z ribiško družino in agencijo za okolje dogovorili za spremembo obratovanja jezer. Posledica tega je bila po 30 letih prvič polna jezera vse poletje. Turistično središče v okviru Klivnika in Mole je lahko generator razvoja za vso občino, v smislu razvoja turizma okrog jezer,  v ostalih delih občine,  kmečkega turizma,  stimulacije kmetijstva s prodajo bio izdelkov, odpiranje gradbenih projektov, v katere so vključeni domači izvajalci, oživitve trgovskih centrov v mestu. Podpiramo idejo Turistične zveze o vzpostavitvi vodne poti v Ilirski Bistrici ter ureditev vojaškega muzeja v 'kasarnah' in ureditev Kavern za turistične namene. Pomembna je kraška jama poleg Novokračin, za katero večina občanov ne ve, da obstaja.”

Anton Šenkinc: “Občina že nekaj let vlaga znatna sredstva v razvoj turizma v občini. Izdelana je bila strategija razvoja turizma v občini z opredelitvijo turističnih središč, ki bi bila zanimiva za potencialne investitorje. Obnavlja se grad Prem, kjer nastaja zametek občinskega muzeja in turizma, za Mašun je bil izdelan investicijski program, zanj je v izdelavi občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), ki naj bi bil sprejet konec leta 2011. Za Sviščake je izdelan investicijski program, pričelo se bo z izdelavo OPPN. Za Gomance, jezeri Mola in Klivnik je izdelan predinvesticijski in investicijski program, naslednje leto se bo pričelo z izdelavo OPPN. Vsi ti dokumenti, katerih postopek sprejemanja je zelo dolg, so osnova, da bomo privabili v občino potencialne investitorje na področju turizma in s tem zagotovili nova delovna mesta.”

> Kaj lahko občina ponudi mladim, da jih po študiju v večjih središčih pripelje nazaj v občino?

Emil Rojc: “Trenutno le stanovanje in naslov lokacije, kjer si lahko kupijo avtokarto, s pomočjo katere si bodo poiskali delo v drugih občinah.”

Anton Šenkinc: “Glavna ovira za to, da bi se mladi iz Ljubljane vračali domov, je prometna infrastruktura in manjkajoča podjetniška miselnost, da bi si delovno mesto ustvarili sami, ne pa iskali zaposlitev v drugih podjetjih in ustanovah. Zavedati se moramo, da podjetja, ki imajo sedež izven občine, zaposlujejo izobražen kader na sedežu, na dislociranih lokacijah pa imajo večinoma proizvodnjo brez razvoja. Motivirati bo treba domači kader, da sam ustvarja nova delovna mesta v svoji občini in tako da zagon razvoju v občini. Cilj občine je, da z zunanjimi institucijami ustvari razvojna jedra (inkubatorje) na različnih področjih v občini, tako kot smo gimnazijo.”

TINA M. VALENČIČ

Anton ŠenkincDenis Komen