Viktória Radics

Ne, branje ni pobeg, ampak vključitev in priključitev, nekakšen čuden občutek skupnosti, ne nujno s človekom, ampak recimo s kamnom ali s prikaznijo, a precejen skozi um in srce. /.../ Vse življenje nisem počela nič drugega, kot brala. Vsak dan sem našla vsaj en dober ali vsaj en nedokončan stavek. Moje življenje zaradi njih ni lažje, toda hopla, vzamem knjigo, polistam in ni me več tu, adijo!

Viktória Radics, Vojvodina/Madžarska