Bistriške zdrahe so prestopile meje dopustnega
Žaljive primerjave z živalskim svetom, javno hišo, pripadniki drugih ras in drugačne spolno usmerjenimi. Tudi to je primorska predvolilna realnost. Sandra Bašić Hrvatin opozarja: “Pri postavljanju mej smo izgubili kompas. Vse je postalo dovoljeno.”
ILIRSKA BISTRICA > Žaljivo kampanjo so si na spletu dovolili anonimneži iz Ilirske Bistrice, ki jih očitno skrbi županska kandidatura nekdanje poslanke in bivše načelnice upravne enote v Ilirski Bistrici Kristine Valenčič in njene liste. Pri poskusu diskreditacije niso izbirali sredstev. “Društvo lopova, kurnik, kokoši, petelini, pedri, lezbijke, cigani,“ so le nekatere besede, ki so jih uporabili pri označevanju kandidatke in članov liste, te pa pospremili s še bolj nazornimi žaljivimi fotografijami in fotomontažami. Ob tem, da so žaljive do kandidatov, hkrati kažejo tudi na podcenjevalen in celo sovražen odnos do drugih ras, etničnih skupin, do drugače spolno usmerjenih, do drugače mislečih.
Nesprejemljivo postaja normalno
V Ilirski Bistrici, edini primorski občini, ki zaradi sporov med županom in opozicijo letos ni sprejela proračuna, takšna raven političnega komuniciranja sicer ni novost. Na eni od občinskih sej, katere posnetek je zaokrožil po spletu, sta se z žaljivkami in kletvicami napadala aktualni in bivši župan, Emil Rojc in Anton Šenkinc. Po svojih žaljivih kolumnah v časopisu Snežnik je znan tudi podžupan Vojko Tomšič.
Tarča žaljive spletne objave je bil tudi Branko Milharčič, postojnski kandidat za župana Stranke Mira Cerarja, ki velja za glavnega izzivalca aktualnega župana Jerneja Verbiča. Na Facebooku ga je nekdo označil za lopova in kradljivca. Milharčič je na svojem profilu zapisal, da je žledolom pokazal, da občinska uprava v Postojni ni pravilno organizirana za nudenje hitre in učinkovite pomoči občanom. Ob tem pa dodal povezavo do posnetka Postojna v ledu na Youtube. Milharčičeva kritika je nekoga očitno zmotila, zato mu je pripisal krajo posnetka, a nato zapis z jasno implikacijo hitro umaknil s spleta. Milharčič nam je dejal, da zadeve ne želi komentirati, ker se ne želi spuščati na raven medosebnega blatenja.
“V preteklih štirih letih smo bili drugače misleči občinski svetniki konstantno deležni napadov, zato me ne čudi, da se takšna kampanja nadaljuje tudi pred letošnjimi volitvami. V Ilirski Bistrici je takšno ravnanje žal postalo že skoraj normalno, čeprav je popolnoma nesprejemljivo,” ocenjuje občinski svetnik Primož Rojc in obenem obžaluje, da se prav zato marsikdo, ki bi lahko pripomogel k drugačni, boljši politiki, vstopa v ilirskobistriško politiko izogiba.
“Samo sramujemo se lahko. Slovenija se nam smeje, mi pa menda uživamo v tem,” pa komentira publicist Vojko Čeligoj, nekdanji ilirskobistriški poslanec, sicer dejaven na različnih področjih ilirskobistriškega kulturnega in družabnega življenja. “Potrebujemo rudarja, da bo porezal korenine, ki pa so zelo globoko,” je ocenil.
Obsoditi nestrpnost iz lastnih vrst
A zgolj obsodbe iz nasprotne strani težav ne bodo rešile, opozarja sociolog in politični analitik Matej Makarovič, sicer dekan novogoriške Fakultete za uporabne družbene študije. “Še največ, kar bi lahko politika storila proti temu, bi bilo, da bi ključni politični voditelji vseh političnih skupin na prvem mestu obsodili tisto nestrpnost, ki prihaja iz njihovih lastnih vrst,” meni Makarovič. V ilirskobistriškem primeru po njegovem ne gre za negativno politično kampanjo, ki je sama po sebi lahko normalen del političnega življenja, temveč za primer precej očitnih žalitev in odstopanja od temeljnih standardov komunikacije. “Na lokalni ravni se nestrpnost do drugače mislečih izrazi le še v nekoliko bolj očitni obliki, ker lokalnim akterjem pogosto primanjkuje tiste sofisticiranosti, za katero svojo nestrpnost do nasprotnikov skrivajo izkušenejši akterji na nacionalni ravni,” ocenjuje Makarovič.
Še neposrednejša je Sandra Bašić Hrvatin, medijska strokovnjakinja s koprske Fakultete za humanistične študije. “Naloga vseh nas, ki takšnemu ravnanju nasprotujemo, je, da postavimo meje, da jasno povemo, da je to nesprejemljivo in da na noben način ne dovolimo, da bi postalo legitimen način javne razprave. To je nedopustno.”
Kristina Valenčič nam je odgovorila, da dogodka ne želi ne komentirati ne potencirati. “Vse kar lahko rečem je, da želim to zgodbo čimprej pozabiti. Pri tem se držim reka, kar ne ubije, krepi. Starš vzgaja z zgledom, voditelj vodi z zgledom.“
Po polomu ilirskobistriškega odbora Stranke Mira Cerarja, na katerega so nekateri veliko stavili, a se je zaradi ozkih interesov in samokandidature posameznikov razdelil, še preden bi utegnil ponuditi pravo alternativo, se Valenčičeva omenja kot najresnejša tekmica aktualnemu županu Rojcu.
VERONIKA R. ŽENKO
