Jeretič in Bossman različno o vseh projektih

> V prvem krogu je bil spopad med vama precej oster, v župansko tekmo ste vpletli tako koprskega župana Borisa Popoviča kot piranskega podjetnika Vejsila Hota. Je to torej sploh vajina tekma ali tekma med Popovičem in Hotom?

Jeretič: To je absolutno najina tekma, ki je sicer potekala v nekem drugem kontekstu. Vesel sem, da se je več kot 2000 ljudi odločilo, da podpre moj predlog za spremembe. Volilcem sem dal enostavno izbiro. Če ste zadovoljni z današnjim stanjem, jaz nisem pravi za vas, če pa želite spremembe, sem tukaj. Opravičil sem se, ker sem bil v prvem krogu tako emocionalen. Zame to ni bila samo politična kampanja, ampak sem hotel izkašljati stvari, ki so me tiščale v želodcu. Jaz sem s tem zdaj pomirjen. Naprej grem s programom za razvoj in nova delovna mesta.

> Dovolili ste, da se vam je v kampanjo precej močno in ostro vmešal koprski župan Boris Popovič. Vi ste pri njem tudi zaposleni. Ste torej podaljšana roka Borisa Popoviča?

Sem Sebastjan Jeretič in kandidiram za župana Pirana. Sem pa vesel, da imam tudi Popovičevo podporo. Kot rojen Pirančan sem kandidat, ki dobro pozna današnje stanje te občine, pa tudi zlata sedemdeseta in osemdeseta leta. Razumem dušo in utrip tega kraja in sem se odločil, da se naslednjih 10 let posvetim razvoju mojega kraja.

> Ste ali niste podaljšana roka Borisa Popoviča?

Naj še enkrat odgovorim. Kandidiram za župana občine Piran z jasnim programom za spremembe in razvoj.

> Torej ne želite odgovoriti na to vprašanje?

Mislim, da je iz vsega povedanega jasno, da je odgovor ne.

> Peter Bossman, je to vaša tekma, ali tekma med Hotom in Popovičem?

Resnično obžalujem, kar se je zgodilo v prvem krogu kampanje. To je bila velika sramota. Bil sem izjemno presenečen in razočaran, da so šle stvari tako daleč. To je bila tudi velika škoda, saj niti v enem od soočenj nismo govorili o vizijah in projektih našega kraja, ampak samo o teh dveh osebah, čeprav nihče od njiju ne kandidira za župana Pirana. Kot župan razumem vse težave občine Piran. Istočasno sem tudi realen in ne obljubljam nečesa, kar vem, da ni mogoče izpeljati. Ni res, da ni bilo nič narejenega. Veliko smo naredili. In še bomo. Omenja se zlata leta portoroškega turizma v 70 in 80 letih. Takrat so bili drugi časi, imeli smo masovni turizem, ki ga pa danes v Portorožu ne potrebujemo. Mi potrebujemo butičen turizem.

> Ali ste vi podaljšana roka Vejsila Hota?

Absolutno ne. Prvič sem ga uradno srečal šele po izvolitvi leta 2010. Če se spomnite, so mi že v tisti kampanji očitali podobno, pa čeprav ga med kampanjo sploh nisem poznal in sem ga celo zamešal z neko drugo osebo.

> Ampak po izvolitvi pa ste ga najbrž videvali večkrat?

Da, večkrat. Ampak to ni šlo za uradna srečanja in tudi srečanj ni bilo veliko. Srečal sem ga na cesti, v njegovem lokalu in podobno. Nikoli pa ni bil v moji pisarni, nikoli me ni klical za nobeno stvar. Zato me čudi, da se je v prvem krogu kampanje tako močno izpostavilo Hota in Popoviča. Kaj imajo oni med samo, ne vem. Naj to rešujejo sami, jaz s tem nimam nič in si niti ne želim tega.

> Sebastjan Jeretič, vi ste večkrat rekli, da je Bossman pod vplivom Hota…

…Jaz tega nisem nikoli rekel.

> Lahko naštejete tri konkretne stvari, zakaj je Bossman pod vplivom Hota?

Še enkrat. Jaz tega nisem nikoli rekel.

> Torej Bossman ni pod vplivom Hota?

>Jaz tega nisem nikoli rekel in sem zaključil s tem. Mislim, da je bilo dovolj povedanega v prvem krogu in da je res čas, da se ukvarjamo s projekti za prihodnost.

> S tem se najbrž vsi strinjamo. Sebastjan Jeretič, vi obžalujete ostre besede v prvem krogu kampanje. Pravite, da ste se morali »izkašljati« in da greste zdaj neobremenjeni in pomirjeni naprej. Ampak kako naj volilci in nenazadnje vsi tisti, ki bodo odvisni od vas kot župana, vedo, da vas spet ne bo zagrabilo, da ponovno začnete »kašljati«, ko ste precej ostro in grobo napovedali nekatere spremembe?

Ljudje, ki me dobro poznajo in me imajo radi, vedo, da sem umirjen in analitičen človek in da sem izjemno dialoško usmerjen. Spoštujem starejše ljudi in zelo rad poslušam njihove nasvete. Mislim pa, da je čas, da na operativne funkcije stopi moja generacija in da odpira vrata še mlajšim, ker je to bistveno za spremembo dinamike tega kraja.

> Glede zamenjave predstojnikov uradov uporabljate zelo podobno retoriko kot koprski župan ob prevzemu občine v prvem mandatu. Ampak vi dobro veste, da predstojnike sicer lahko zamenjate, ne morete pa jih odpustiti. Boste torej znotraj zaposlenih iskali druge vodje, imate že imena, ali pa mislite zaposlovati nove uradnike, svoje ljudi, ki bi delali tako, kot vi mislite, da je najbolje?

Če želimo spremeniti dinamiko in odnos občine do prebivalcev in podjetij, so spremembe na vrhu edina možnost. Zato sem tudi napovedal zamenjavo in ne odpustitev predstojnikov. Jasno je, da moram v prvem koraku postaviti vršilce dolžnosti iz notranjih vrst, v roku šestih mesecev pa se bo izkazalo, ali so ti ljudje ustrezni ali ne. Nimam izbranega še nobenega.

> Torej ne boste na novo zaposlovali?

Šest mesecev bomo poskusili z ekipo, ki je že na občini, potem pa se bo izkazalo ali to zadostuje ali je treba še koga pripeljati.

> Peter Bossman, vi sicer občanom zagotavljate miren nadaljnji razvoj. Ampak ljudje z marsičem niso zadovoljni in vam, podobno kot Jeretič, očitajo, da se stvari prepočasi dogajajo in da se nekaterih težav sploh niste lotili. Kako naj vam ljudje verjamejo, da se boste v novem mandatu obljubljenega res lotili?

V tem mandatu smo naredili veliko stvari. Tudi veliko takih, ki se ne vidijo. Zame promenade niso prioriteta, usmerili smo se v zanemarjena področja, lotili smo se urejanja vodovoda, kanalizacije, energetske sanacije šole, uvedli smo socialne programe za pomoč socialno in finančno šibkim. Ko je bil Tomaž Gantar izvoljen za župana je imel 11 milijonov evrov na računu, vzel je kredit še za 8 milijonov in s tem denarjem ni bilo težko izpeljati marsikateri projekt. Ko sem sam leta 2010 prevzel občino, je bila že kriza, zato je bilo najprej treba sanirati proračun in plačati dolgove občine. Zdaj je to urejeno in se lahko lotimo tudi drugih projektov.

> Občani so se uprli tudi nekaterim vašim projektom. Eni so padli na referendumu, drugi so obstali, zamrli. Govorim o Kampolinu, Kaštelu, centru Lucije…

Na referendumu je padel le Kampolin. Kaštel se ne izvaja, ker sem od investitorja zahteval jasno in stabilno finančno konstrukcijo, ki bo zagotovila, da bo projekt v celoti izpeljan. Ne želim si, da bi investitor tam začel graditi, potem pa bi se gradnja zaradi finančnih zapletov ustavila. Tega Portorož ne potrebuje in zato se dela še niso začela. Projekt pa nikakor zamrl. Tudi tisti v centru Lucije ne.

> Znan je spor glede selitve Casinoja Adonis v prostore pred hotelom Kempinski. Vidva imata tukaj povsem nasprotna stališča. Po prostorskem planu je tam park in so torej objekti predvideni za rušenje, to je zahteval Istrabenz ob obnovi starega hotela Palace. A dejstvo je tudi, da je te objekte kupil Grafist, ki jih nima namena rušiti, želi si celo nadzidave. Peter Bossman, zakaj ste tako zelo proti, da se igralnica Adonis preseli tja?

Bossman: Nimam nič proti selitvi Adonisa, ampak v te prostore se za zdaj ne more preseliti, ker tega tudi prostorski akti ne omogočajo. To ni samo moja odločitev, to odločitev je sprejel občinski svet, selitvi igralnice pa so nasprotovali tudi ljudje, ki tam živijo. Zgodbo z objekti pred Kempinskim moramo rešiti celovito in zato parcialnih rešitev ne bomo dovolili. Z lastnikom se moramo dogovoriti, kaj bomo s prostorskim aktom in kaj je tam še sprejemljivo in kaj ne. S kakšnim namenom je Istrabenz prodal tiste objekte in zakaj jih je novi lastnik kupil, čeprav so bili predvideni za rušenje, pa morate vprašati njih.

Jeretič: To ne drži, objekt je legalen in ima uporabno dovoljenje. Prostorski akti so res bili sprejeti, noben izvedbeni akt pa ne predvideva rušenja objektov, ker so bili ti akti zavrnjeni že pred desetletjem.

> Vi bi torej tja preselili igralnico, če bi bili župan?

Tega sam ne morem narediti, bi pa to predlagal občinskemu svetu. Ker dokler je objekt takšen, kot je, je bolje, da je noter boljša ponudba, kot je aktualna.

> Se strinjate tudi z nadzidavo?

Jaz bi tam rad imel shopping avenijo Portoroža. Ponekod bi objekte odstranili, ponekod pa tudi nadzidali. Zakaj pa ne. V končni fazi to ni moja odločitev, ampak odločitev stroke, občinskega sveta in na koncu tudi potencialnega referenduma. Tam ni mogoče predvideti nobenega projekta, ki ga javnost ne bi podprla.

> V zadnjem času je govora o gradnji Špara v centru Portoroža, da kraj tega ne potrebuje in da Portorož potrebuje druge dejavnosti.

Bossman: Trgovina Špar ali Mercator ali katerakoli druga je predvidena pod zemljo v okviru projekta Kaštel. Govoriti samo o trgovini je izvzeto iz konteksta in gre za zavajanje. Projekt Kaštela predvideva še pošto, lekarno, ordinacije in druge trgovine in restavracije. Poleg tega predvideva še ploščad s prireditvenim prostorom in park.

> Sebastjan Jeretič, vi imate drugačne načrte. Imate investitorja za vaše projekte v centru Portoroža? Koga?

Jeretič: V tem trenutku ni investitorjev, ki bi bili zainteresirani za občino Piran. Ogromno jih je, ki mislijo vlagati v Koper in je najprej potrebno narediti nekaj korakov, da bodo postali zainteresirani za Piran. Mislim, da se tega območja ne sme pozidati, ker je to zadnje območje, ki lahko ostane odprto in postane srce Portoroža.

> Vi bi torej Kaštel odpisali?

Jeretič: Naročil bi revizijo postopka in se posvetoval z odvetniki, kako preprečiti, da ta projekt dokončno zapre tisti prostor.

Bossman: Tole govorjenje je zelo zanimivo poslušati. Zaradi ustreznega lastništva bi pred Kempinskim gradili in nadgrajevali obstoječe objekte, čeprav je po aktih tam predviden park, pri Kaštelu pa ste absolutno proti. Zame je to povsem nesprejemljivo. Kempinski je simbol Portoroža in hotelirji niso zadovoljni, če je pred njihovimi hoteli kakšen koncert. Zato bi prireditveni prostor prenesli prav na območje Kaštela. Ne drži, da bomo tisto območje povsem pozidali. Če govorite to, si projekta niste ogledali.

> Kaj pa je s centrom Lucija? Vemo, da se je Marina Portorož znašla v težavah. Je tam torej vse zastalo, je ta projekt sploh realen?

Bossman: Občinski prostorski načrt za tisto območje je bil s pripombami sprejet v prvem branju. Svoje pripombe smo sporočili Marini Portorož in zdaj čakamo, da pripravijo popravljeno verzijo projekta in potem gremo ponovno pred občinski svet…

> Ampak to je bilo še preden je Marina Portorož zašla v težave. Zanima me, če ste v zadnjem času kaj govorili z njimi.

V zadnjem času ne.

> Ste torej usodo tako pomembnega projekta in usodo Lucije torej prepustili samo njim? Kako jih nadzorujete? Kako veste, da karkoli pripravljajo?

Bossman: Verjamem, da popravljajo projekte. Župan je tisti, ki bo to dal na občinski svet. In če vsebina ne bo ustrezna, projekt ne bo šel naprej.

Jeretič: Aktualni lastniki Marine Portorož niso več sogovorniki. Banka prodaja in bo prodala podjetje in bo potrebno počakati, kaj se bo zgodilo v prihodnjih mesecih. Na tistem območju ni smiselno graditi dveh tako velikih objektov. Nadomestni objekt za zdravstveni dom in knjižnico je treba postaviti bližje ulici in tam pustiti park, ki bi bil srce Lucije. Mi ne potrebujemo Istralandije in podobnih projektov, ker lahko ponudimo zeleni družinski park. Če bom župan, ne bom dovolil pozidave tistega območja na način, kot je predlagano v prvem branju.

> Kaj pa golf? Golf Istra je šel v stečaj, je realno pričakovati druge investitorje? Je golf še vedno pomemben za destinacijo portoroškega turizma?

Jeretič: To je bila zamujena priložnost, država je preveč zavlačevala in danes ne bi bilo več mogoče najti investitorja za ta projekt. Škoda, da nismo uspeli prepričati države, da je golf za Portorož pomemben. Ampak zdaj ne bi več zgubljal časa za projekt, ki ni finančno izvedljiv. Bolje je, da se usmerimo v razvoj športnega turizma z zelenimi infrastrukturnimi objekti.

Bossman: Golf še ni končana zgodba. Še vedno so investitorji, ki bi šli v to zgodbo, če bi bili papirji urejeni. To pa je odvisno od države. Športni turizem že uspešno razvijamo, imeli smo mednarodni turnir odbojke, tenisa. To je potencial, ki ga je potrebno maksimalno izkoristiti, tako kot kulturni turizem, ki smo ga v zadnjih dveh letih uspešno postavili v ospredje.

> Peter Bossman, pravite, da boste Piran zaprli za promet. Imate bolj konkretne načrte, kdaj in kako? Pa ne začnite pri tem, da je potrebno zgraditi garažne hiše, ker teh v naslednjem mandatu zagotovo še ne bo.

Povsod po svetu je zapiranje mesta za promet dolgotrajen proces. Preden to naredimo, je potrebno zagotoviti druge možnosti parkiranja. Zapret Piran in vse avtomobile usmeriti na Fornače, ni dobra rešitev.

> Torej to lahko traja še 20 let?

Tako je. Tudi 20 let. Ena od prvih stvari v novem mandatu pa je nov odlok o prometnem režimu.

> Pa vi, Sebastjan Jeretič? Vi ste pred selitvijo v Koper živeli prav v Piranu, zadeve torej res dobro poznate.

Vedno sem z veseljem parkiral na Fornačah in se sprehodil v mesto, zato morda nisem tipičen Pirančan. Strinjam se, da je zapiranje mesta proces in da je bilo v preteklosti narejeno več napak. Pirančanom je potrebno naprej ponuditi alternativo in čim bolj normalno življenje v pogojih, ki jih to mesto ponuja. Moramo pospešiti procese alternativne mestne logistike in prepričati ljudi, da se da udobno živeti v Piranu tudi brez parkirišča pod oknom. Ko bodo ljudje pripravljeni na to, potem zapreti mesto.

> Sebastjan Jeretič, še vedno menite, da Bossmana krasi »izjemna kombinacija življenjskih in političnih izkušenj« kot ste to dejali, ko ste mu pomagali na oblast? Ali je bilo to takrat samo oportuno govoriti?

Seveda jih ima. Vprašanje pa je, kako jih je realiziral v praksi. To bodo presodili volilci.

> Peter Bossman, kaj vas je pri Jeretiču najbolj razočaralo, zakaj sta se razšla?

Če bom odgovoril na to, bomo spet odprli polemiko. Če te nekdo najprej podpira in ti potem obrne hrbet, pa tega ne naredi samo tebi, ampak še komu drugemu, se je potrebno vprašati, zakaj se temu človeku to ves čas dogaja. Upam, da ne bo čez nekaj časa razočaran tudi nad Piranom in bo obrnil hrbet tudi Piranu.

TATJANA TANACKOVIČ