Morda sploh ne bo drugega kroga

ISTRA > V drugem delu javnomnenjske raziskave, ki jo objavljamo danes, predstavljamo še rezultate v drugih devetih primorskih občinah (koprsko in novogoriško smo že v včerajšnjih Primorskih novicah). V Izoli in Piranu z naskokom vodita aktualna župana, v Ankaranu pa glavni pobudnik ustanovitve občine.

Bossman blizu 50 odstotkov

Presenetljivo visoko prednost pred ostalimi kandidati je javnomnenjska raziskava izmerila Petru Bossmanu. Edinega temnopoltega župana v Sloveniji je v anketi podprlo 38,8 odstotka vprašanih. Kot glavni protikandidat izstopa Sebastjan Jeretič (14,8), medtem ko imajo ostali (Irena Dolinšek in Stanislava Premru Lovšin okrog štirih odstotkov) bistveno manj podpore. V zadnjih dneh volilne kampanje je tako glavno vprašanje, če bo Bossmanu uspelo zbrati 50-odstotno podporo že v prvem krogu. Če prenesemo rezultate napovedanih izbir in pri tem ne vključimo neopredeljenih, bi ob udeležbi 62,8 odstotka več kot polovica anketirancev (57,2 odstotka) podprlo Bossmana, slaba četrtina (24,2 odstotka) pa Jeretiča.

Rezultate javnomnenjske raziskave pred lokalnimi volitvami v Mestni občini Koper smo objavili v včerajšnjih Primorskih novicah. Ti napovedujejo zmago Borisu Popoviču, ki so mu anketiranci namenili 37,5 odstotka glasov. Sledijo Polka Boškovič (5 odstotkov), Kolja Štemberger (4,5 odstotka) in Aleš Bržan (4 odstotki), če zanemarimo volilce, ki se še niso odločili, pa bi Popovič lahko dobil tudi čez 50 odstotkov glasov že v prvem krogu.

Med strankami so največji delež (19,5 odstotka) prejeli Socialni demokrati, sledi Stranka Mira Cerarja (11,3 odstotka), Demokratična stranka upokojencev Slovenije (6,8 odstotka), Slovenija za vedno (4,7 odstotka), Oljka (3,2 odstotka), Piran je naš (3,1 odstotka) in Slovenska demokratska stranka (2,5 odstotka). Ostale stranke so prejele manj kot dva odstotka.

Kolenc brez pravega protikandidata

Tudi v izolski občini ima aktualni župan Igor Kolenc precejšnjo prednost pred izzivalci. Razlika je le v tem, da se med njimi ni izoblikoval izstopajoči protikandidat. Kolenc ima 37,7-odstotno podporo, a je skoraj tretjina volilcev še neopredeljenih. Če predpostavimo, da se bodo slednji na podoben način kot odločeni volilci razdelili med kandidate, bo Kolenc izvoljen že v prvem krogu, saj bi dobil kar dve tretjini glasov. Bolj verjetno je, da bo njegov rezultat na meji 50 odstotkov. V tem primeru bi bil zanimiv boj za drugo mesto, ki bi lahko prineslo nastop v drugem krogu. Temu sta najbližje Gregor Perič (SMC) s 5,6-odstotno podporo in Branko Simonovič (Desus) s 5,2 odstotki.

Pri volitvah v občinski svet je neodločenih še več Izolanov (38,5 odstotka). V raziskavi je največ podpore pridobila SMC (17,2) pred SD (10,5) in stranko Desus (6,6). Sledita še SDS (5,1), Nova lista (4,2) in Izola je naša (3,6), ostale liste pa so zbrale manj kot tri odstotke.

Mišič zaostaja za Strmčnikom

V medijsko zelo izpostavljeni kampanji za prvega ankaranskega župana v zgodovini bolje kaže Gregorju Strmčniku. V raziskavi ga je podprla polovica anketirancev (51,3 odstotka), njegovega nasprotnika Gašparja Gašparja Mišiča pa le 16,4 odstotka. Med njiju pa se bodo razdelili še glasovi neodločenih volilcev.

Glavni značilnosti ankaranskih anketirancev sta visoka udeležba, ki bi lahko bila med 70 in 80 odstotki, in manjše število neodločenih volilcev, le 21 odstotkov, kar je bistveno manj kot v drugih občinah.

Nekoliko bolj neodločni so Ankarančani pri izboru občinskih svetnikov. Skoraj 40 odstotkov jih še ne ve, koga bodo v nedeljo obkrožili, med ostalimi pa najvišjo podporo uživa Strmčnikova Radi imamo Ankaran (26 odstotkov) pred Mišičevima strankama Slovenija za vedno (7,1) in Ankaran je naš (6,3) ter SMC (5,9) in stranko Desus (4,2).

Raziskava volilnega razpoloženja, ki jo je Primorske novice in Radio Koper izvedel Center za raziskovanje javnega mnenja (Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče), se opira na podatke telefonske ankete iz nestrukturiranega naključnega vzorca, izvedene med 23. in 30. septembrom 2014. V vseh občinah so dobljene rezultate utežili glede na spol in starost, saj so v vzorcu prevladovale ženske in starejši prebivalci. Tistim, ki so bili neodločeni ali so izjavili, da se volitev ne bodo udeležili, so raziskovalci zastavili še dodatno vprašanje, kateri kandidat jim je najbližje. Tako se je nekoliko zmanjšal delež neopredeljenih in ti podatki so nato predstavljeni v objavljeni analizi. Opozoriti še velja, da je bila anketa telefonska, kar pomeni, da so bile določene družbene skupine na tak način teže dostopne.

DENIS SABADIN