Neopredeljeni čakajo na zadnje tri dni

Volitve 2014
, posodobljeno:

Volilna izbira, ki jo je Center za raziskovanje javnega mnenja ZRS Univerze na Primorskem izmeril teden pred lokalnimi volitvami, se je v večini občin izkazala za dokaj natančno, rezultati nekaterih kandidatov pa so bistveno odstopali od napovedanih.

 Neodločeni volilci se šele v zadnjih treh dneh odločijo, komu bodo oddali svoj glas
Neodločeni volilci se šele v zadnjih treh dneh odločijo, komu bodo oddali svoj glasZdravko Primožič/Fpa

KOPER > Javnomnenjska raziskava, ki smo jo v Primorskih novicah objavili prejšnji četrtek in prejšnji petek, je v desetih primorskih občinah (izjema je le Ajdovščina), v katerih so delali ankete, na prvo mesto med županskimi kandidati postavila prav tiste, ki so nato dejansko zmagali v prvem krogu. Le v treh primerih niso bili pravilno napovedani drugouvrščeni.

Raziskava PN je v desetih primorskih občinah (izjema je le Ajdovščina) na prvo mesto med županskimi kandidati postavila prav tiste, ki so nato dejansko zmagali.

“Pričakovati je bilo, da bodo dejanski rezultati odstopali od izmerjenih, saj tudi metodologija ankete ni bila optimalna. Raziskavo smo delali deset oziroma sedem dni pred volitvami, vzorci, le nekaj nad 200 posameznikov, niso bili dovolj veliki, med respondenti pa je bil velik delež neopredeljenih,” je bistvene pomanjkljivosti takšnih raziskav pojasnila Zorana Medarič, raziskovalka na omenjenem centru. “Pri kandidatih, ki so imeli majhne vrednosti, je pričakovano prišlo do odstopanj, poleg tega pa je znano, da se neodločeni volilci šele v zadnjih treh dneh odločijo, komu bodo oddali svoj glas. Upoštevati je potrebno še (de)motivacijski faktor, saj se nekateri ob pogledu na anketo, ki njihovemu kandidatu kaže visoko zmago, volitev niti ne udeležijo, drugi pa v teh primerih spremenijo svojo odločitev in se selijo h kandidatom, ki zmagujejo oziroma imajo možnosti za uvrstitev v drugi krog,” je še dodala.

Center za raziskovanje javnega mnenja je tako dokaj pravilno napovedal gladki zmagi Bojana Severja v Idriji in Gregorja Strmčnika v Ankaranu. Prav tako je zelo dobro izmeril novogoriške in bistriške županske preference. Zanimive so bile tri “stare” obalne občine, saj je anketa vsem trem aktualnim županom namerila med 37 in 39 odstotki opredeljenih volilcev (nekaj več kot tretjina je bilo še neopredeljenih), razplet pa je prinesel Popovičevo zmago v prvem krogu in zanimiva druga kroga v Piranu in v Izoli. Nasploh je bil volilni trend, da so še neodločeni volilci na voliščih v večji meri podprli županske izzivalce oziroma tiste, ki niso veljali za glavne favorite. To je zelo očitno v treh srednjeprimorskih občinah.

Martina Rameša: “Ta odstopanja lahko pojasnim z visokim deležem neopredeljenih (približno 40 odstotkov) v naši raziskavi.”

Večja odstopanja dejanskih rezultatov od izmerjenih v anketi pa je bilo opaziti pri rezultatih Aleša Bržana v Kopru (početveril je svoje glasove), Davorina Terčona v Sežani (namesto več kot 70% prejetih glasov bo moral v drugi krog), v Ajdovščini (Tadej Beočanin je precejšen zaostanek za Marjanom Poljšakom preobrnil v prednost) in v Cerknem (drugouvrščeni Martin Raspet je na koncu končal na četrtem mestu). “Ta odstopanja lahko pojasnim z visokim deležem neopredeljenih (približno 40 odstotkov) v naši raziskavi. V Sežani in v Ajdovščini so neopredeljeni v Škabarju in Beočaninu očitno videli alternativo županoma. Uspeh Bržana pa lahko pojasnimo z umirjeno kampanjo SMC, ki je tudi drugod počasi pridobival glasove. Postajal je vse bolj prepoznaven, hkrati pa so se volilci nenaklonjeno odzvali na stopnjevanje negativne kampanje in se odločili za bolj umirjene kandidate,” je komentirala raziskovalka na Centru za raziskovanje javnega mnenja Martina Rameša.

DENIS SABADIN