S Primorske v DZ zdravniki, teolog, ekonomisti, načelnica ...
Štirje so že bili poslanci, osem jih bo to postalo prvič, med temi pa je pet povsem svežih obrazov v politiki. To je nova primorska dvanajsterica poslancev. Z glasovi po pošti ali iz tujine se sicer teoretično lahko še kaj spremeni, pa tudi v primeru, če bo kdo od izvoljenih postal minister v vladi Mira Cerarja ali pa če bi kdo odstopil, ker bi jeseni izbral kandidaturo za župana.
PRIMORSKA > Vsi štirje primorski poslanci iz Stranke Mira Cerarja (SMC) so novinci v parlamentu. “Najprej se moramo organizirati, saj je bilo obdobje pred volitvami zelo kratko,” pravi upokojena sežanska zdravnica Vlasta Počkaj (64). Glede na to, da je dolgo let delala v zdravstvu, pričakuje, da se bo temu področju posvečala tudi kot poslanka. “Želim se čimbolj približati ljudem in njihovim potrebam,” je zatrdila.
Zvonetu Černaču, podpredsedniku SDS, v četrto ni uspelo. Kandidiral je v Postojni, a ni dobil dovolj glasov. Med osmoljenci v vrstah SD pa je Samo Bevk, ki mu v šesti kandidaturi v Idriji ni uspelo. Pred vrati parlamenta je od dosedanjih poslancev ostala še Lejla Hercegovac (PS), ki je kandidirala v Izoli.
Univerzitetni diplomiranemu ekonomistu, davčnemu svetovalcu Tilnu Božiču, ki je bil izvoljen v Izoli, bodo prioriteta - davki. “To je moje področje in mislim, da lahko s strokovnega vidika tukaj veliko doprinesem,” je prepričan 32-letnik. Najprej pa se je treba usesti in se spoznati; tako med sabo kot tudi s sistemom dela v parlamentu, pravi. Nadaljnje delo novopečenih poslancev pa je odvisno tudi od politične kombinatorike, ki bo sledila, je še povedal.
“Korak naprej je narejen, a čaka nas še trnova pot,” pa opozarja koprski poslanec Marko Ferluga(47), po izobrazbi prav tako univerzitetni diplomirani ekonomist, ki bo službo komercialista v Istrabenz turizmu zamenjal za poslanski sedež. “Ljudje pričakujejo, da imamo čarobno paličico, s katero bomo kar čez noč nekaj spre menili, a tako pač to ne gre,” je realen Ferluga.
Lilijana Kozlovič (52), magistra pravnih znanosti in načelnica koprske upravne enote, je zmage stranke in svoje zmage zelo vesela, vendar pravi, da je to šele prvi korak. “Le prava koalicija in trdna vlada bosta pravi uspeh,” pravi Kozlovičeva, ki je zadnje dni kampanje ostala brez glasu in bo zato svoje poglede podrobneje razkrila čez nekaj dni.
Kljub temu, da je že opravljal pomembne funkcije v politiki, bo tokrat prvič vrata parlamenta prestopil tudi Matjaž Nemec (34) iz Bilj, ki je kandidiral za SD. “Ostal sem zvest lokalnemu okolju in stranki in državi je treba pomagati tako, da takoj začnemo z delom v svojih lokalnih okoljih,” pravi Nemec, sicer diplomant mednarodnega poslovanja, ki je bil pred volitvami asistent predsednika države Boruta Pahorja.
Novoizvoljeni poslanci so v povprečju stari 48 let. V povprečju najstarejši so bili izvoljeni na listi Desus, najmlajši pa prihajajo iz Združene levice. Najmlajši poslanec šteje 24 let in je bil izvoljen na listi SDS, najstarejša pa je 70-letna poslanka Desus Marjana Kotnik Poropat, ki bo kot najstarejša poslanka tudi vodila ustanovno sejo novega sklica državnega zbora do izvolitve novega predsednika. V prejšnjem mandatu je bila povprečna starost 51 let.
Navdušenja, da je ponovno prišla v parlament, ne skriva Mirjam Bon Klajnšček (60), magistra znanosti in profesorica matematike, ki se je vso volilno kampanjo ukvarjala samo s tem, da bi pomagala Alenki Bratušek. In njen angažma je bil nagrajen s tem, da je tudi sama prišla v parlament. Zato bo svoje osebne načrte za zdaj opustila.
Gantar še tehta
Čeprav je nabiral glasove bolj za stranko kot zase, je v parlament uspel priti tudi piranski kandidat Desusa Tomaž Gantar (54), zdravnik urolog, ki pa ne skriva, da ga bolj mikajo lokalne volitve in mesto piranskega župana. Dokončno odločitev bo sprejel v naslednjih dneh, v primeru njegovega odstopa bo na njegovo mesto prišel Branko Simonovič iz Izole.
Matej Tašner Vatovec (31), koprski poslanec stranke Združena levica, izvolitve ni pričakoval, zato se tudi ni ukvarjal s tem, kaj bo v primeru izvolitve storil s svojo zaposlitvijo na Univerzi na Primorskem, kjer je doktor znanosti zaposlen kot mladi raziskovalec. Zatrjuje pa, da bo tudi na lokalni ravni vztrajal pri reformah, ki jih stranka zagovarja, zavzemal se bo tudi za to, da bi imeli prebivalci v lokalnem okolju več vpliva na odločitve župana in mestnega sveta.
Danijel Krivec: Preveč čustveno
Danijel Krivec (49), univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike, je bil na listi SDS v volilnem okraju Tolmin četrtič prepričljivo izvoljen v parlament. Če upoštevamo, da sta bila dva mandata skrajšana, to pomeni čas treh polnih mandatov.
Kot nam je včeraj povedal, odločitev stranke, da ne prevzema odgovornosti v delovnih telesih DZ, razume kot možnost, da teh organov njeni poslanci ne bi vodili, ne pa da v njih ne bi sodelovali. Glede na svoje izkušnje pri tem delu ga še naprej zanimajo področja prometa, infrastrukture, gospodarstva in zamejstva, še posebej zato, ker so še kako pomembna za prostor, iz katerega prihaja, za Posočje, poudarja.
Več kot srednješolsko izobrazbo ima 76 od skupno 90 novoizvoljenih poslank in poslancev. Od tega jih ima 51 visokošolsko oz. univerzitetno izobrazbo, 15 je magistrov znanosti, deset pa doktorjev znanosti. Le dobrih 13 odstotkov ima srednjo oz. poklicno izobrazbo. V novi sestavi je tudi pet upokojencev in dva študenta. Sicer pa novi poslanci prihajajo iz različnih poklicev. Med njimi najdemo zdravnike, pravnike in ekonomiste, veterinarja, odvetnika, arhitekta, igralko, športnega komentatorja, okrožno sodnico, načelnico upravne enote, direktorico centra za socialno delo.
Enako zanj velja, ko gre za udeležbo na zasedanjih DZ. “Možne bodo obstrukcije, ki so v parlamentu nekaj normalnega, da bi se vnaprej odpovedovali določenim razpravam v DZ, pa ni treba,” meni Krivec. “Sicer pa so izjave po objavi volilnih izidov lahko preveč čustvene, evforične,” je še povedal Krivec in ponovil, da ga kandidatura za župana Bovca ne zanima. Danijel Krivec je prepričan, da so pritiski na sodstvo, naj vendar izpelje postopke, ki so nerazumljivo dolgi, legitimni in da sodniki ne morejo biti nedotakljivi. “Gre za precedens, ki ga je treba odpraviti,” je dodal.
V Ajdovščini na vrh dva teologa
Eva Irgl (38), gimnazijska maturantka in študentka teologije, ki je bila tokrat na listi SDS v Ajdovščini že tretjič izvoljena v parlament, včeraj ni bila dosegljiva.
Teolog po izobrazbi, a za razliko od Irglove z diplomo v žepu, je tudi Jernej Vrtovec (29), dosedanji predstavnik NSi za stike z javnostmi, ki je bil prav tako izvoljen v okraju Ajdovščina. Vrtovec je že dolgo v politiki, tako da ga ljudje že dobro poznajo, tokrat pa bo prvič tudi poslanec. Vrtovec je sicer še previden, saj lahko glasovi po pošti teoretično še spremenijo izid. “Poudarek mojega mandata bo oživitev gospodarstva v Vipavski dolini po propadu tako imenovanih gospodarskih gigantov, pa tudi gospodarstva na Primorskem in v Sloveniji. Vztrajal bom pri nižjih davkih in pri poenostavljanju postopkov, da bodo podjetja laže zaposlovala,” napoveduje Vrtovec.
Battelli spet edini
Roberto Battelli ni prav nič trepetal za izvolitev, saj je bil edini kandidat za poslanca italijanske narodne skupnosti. Pravi, da je pripravljen na dogovore z bodočo vladno koalicijo, če ga bodo povabili. Poslanec je že sedmič zapored. “In še bom kandidiral, vse dokler ne bo pravna država delovala tudi za italijansko manjšino. Dvojezičnost imamo samo na papirju, v praksi pa še zdaleč ne. Vsi govorijo, da imamo pripadniki italijanske manjšine vse pravice, a ni tako. To je subtilna oblika diskriminacije, ki je najhujša,” trdi Battelli.
Na vprašanje, kako komentira, da je bil znova edini kandidat, pravi, da bi to morali vprašati vse tiste člane manjšine, ki bi lahko kandidirali, a niso hoteli. Trdi, da ima močno podporo med manjšino. A slišati je tudi močno nasprotovanje. za Franca Jurija, denimo, je Battellijeva kandidatura “farsa, ki razvrednoti pravico do manjšinskega sedeža”.
TT, DK, PV, KG
