Skupaj z dna spet na Kanin

> Kako bosta delovala, da bomo na naši strani Kanina spet smučali?

Gašperčič: “Težko ocenim, kdaj bi smučišče usposobili. Pomembno je, da se sestanemo s potencialnimi investitorji in javnosti predstavimo njihove načrte, saj usodo smučišča delimo tudi mi. Iskanje denarja za gradnjo dostavne žičnice s pomočjo občine je smiselno, ker tako lahko dobimo večji delež nepovratnega denarja. Pomembno vlogo mora odigrati država s svojimi inštrumenti. Idej o infrastrukturi na smučišču se je v teh letih nabralo veliko, a ključne odločitve bo sprejel investitor, ki bo vložil denar. Način sodelovanja z občino in našim turističnim gospodarstvom je treba čim prej določiti po vzoru smučišč, ki dobro sodelujejo z lokalnim okoljem.”

Mlekuž: “Težko predvidevam, koliko časa bomo še brez smučišča. Čakamo licitacijo. Imamo dovolj zanesljive informacije, da so potencialni investitorji iz Rusije resni. Zagotovili so, da gredo naprej, ne glede na zamenjavo lokalnega vodstva. Občina bo pomagala, svojega denarja pa glede na velikost proračuna ne more vlagati. V okviru nove finančne perspektive ne bo lahko dobiti denarja, žal smo prejšnjo, bolj ugodno za take projekte, zamudili.”

> Ali naj občina založi denar za zavarovanje hotela Kanin?

Gašperčič:“Največja upnica banka bi ga morala varovati. Ker ni varen, bomo gasilci in policija ukrepali in preprečili možnost vstopa vanj, gasilci bomo čistili odtoke. Stečajna upraviteljica pravi, da bo plačala, ko in če bo hišo prodala.”

Mlekuž: “Ker občina niti solastnik ni, ne vidim možnosti za tovrstno pomoč. Sicer pa je treba vedeti, da je občina upnica in čaka na poplačilo 40.000 evrov neplačane turistične takse. Poleg tega brezplačno skrbi, da je vsaj okolica urejena.”

> Kdaj bo Bovec dočakal daljinsko ogrevanje na biomaso iz svojih gozdov?

Gašperčič: “Skupaj z Goleo bi do februarja pripravili nove izračune finančne vzdržnosti sistema, v katerem ne smemo upoštevati le komercialne ekonomike poslovanja, ampak tudi samooskrbo z električno energijo, obstoječa in nova delovna mesta, možnost uporabe cenejše odvečne toplotne energije, ki nastaja pri pridobivanju elektrike, za ogrevanje bazena, sodelovanje z agrarnimi skupnostmi in drugimi lastniki gozdov za pošteno odkupno ceno biomase in druge prednosti, ki bi jih občina poleg ogrevanja lahko s tem projektom pridobila.”

Mlekuž:“V preteklosti sva se oba zelo ukvarjala s tem projektom. Bil je tik pred začetkom, po vmesnih volitvah je vse zamrlo. Problem je, ker sta hotela odstopila. Treba je nadaljevati, a ne v tako velikem obsegu, kot je bilo prvotno mišljeno. Ugotavljamo, da trenutno dostopni gozdovi ne bi zagotovili dovolj biomase. Smiseln je manjši sistem s priključevanjem stano-vanj.”

> Si boste prizadevali za povečanje igrišča za golf na 18 lukenj?

Gašperčič: “Prva naloga je obdržati obstoječih devet lukenj, ker imamo z njimi velike težave s poplavljanjem in prodajo zemljišč, na katerem je urejeno igrišče za golf. Golf je ena izmed osnovnih turističnih ponudb, potrebe in finance pa bodo narekovale, ali si lahko privoščimo več.”

Mlekuž: “Do Lipice ni igrišča in zato bi zagotovil vse pogoje, da bi vsaj zdajšnje igrišče dobro delovalo. V sosednjih državah imajo mnogo igrišč z 18 luknjami in tudi bovško bi lahko bilo uspešno.”

> Ali naj imajo na Soči prednost domača rafting podjetja?

Gašperčič: “Seveda se kot domačin zavzemam za domača podjetja, vendar nam zakonodaja ne daje veliko manevrskega prostora. Nedopustno pa je, da se v lastni državi borimo za to, da bi bili domačini vsaj v enakovrednem položaju kot tuja podjetja. Praksa bo pokazala, kako se bodo uresničile različne bojazni glede tega odloka. Na pomanjklji- vosti se moramo hitro odzvali in odlok primerno korigirati.”

Mlekuž: “Odlok ni slab, čas bo pokazale morebitne pomanjkljivosti in prednosti. Dobro je, da ločuje individualne športnike in podjetništvo s prevozom potnikov z raftingom.”

> So načrti o športnem parku na letališču ustrezni?

Gašperčič: “Zdaj ne bi gradil telovadnice, ker bi bila zelo draga, tudi za vzdrževanje. Zaledja ni. Moja prioriteta so sanitarni objekti z garderobami in tekaški stadion, za kar bi denar iskal na razpisih.”

Mlekuž: “Tekaška steza z osmimi progami je za nas prevelika. Sicer pa trenutno niti nimamo kapacitet za nastanitev športnikov, ker so težave s hoteli.”

> Kako boste podpirali podjetništvo?

Gašperčič: “V industrijski coni je še nekaj prostora. Čib bi razdelil na več enot. Problem so majhne pisarne za podjetništvo, zato bi del mladinskega hotela preuredil v pisarne in za inkubator.”

Mlekuž: “Za cono ni velikega interesa. Je pa še veliko prostora v starem delu Čiba. Srce me boli, ko vodim njegovo propadanje. Sem za to, da občina stoji Letriki, ki bo spet zaposlovala in morda celo gradila, tesno ob strani. Skupaj s TKK ponujata 500 delovnih mest. Ni vse samo turizem.”

> Kakšno podporo si obetate v občinskem svetu?

Gašperčič: “Volilci so izbrali svetnike, ki bodo pozitivno vplivali na razvoj. Kot v preteklosti ne pričakujem opozicije in pozicije. Skupaj se moramo boriti za dobre projekte.”

Mlekuž:“Svetniki SD in tudi sam ne razmišljamo o poziciji in opoziciji. Vsi bomo morali delati za dobro Bovške. Županova vloga je pomembna, odloča pa občinski svet.”

NEVA BLAZETIČ