V srcu Evrope je zdaj čas za nove stvari

> Luka Manojlović, eden osrednjih poudarkov vašega programa je neposredno sodelovanje občanov pri pripravi proračuna. Je zamisel operativno uresničljiva?

Manojlović: “Absolutno je uresničljiva. To dokazuje tudi praksa v nekaterih drugih slovenskih mestih, lep primer je Maribor. Takšen način dela je trend tudi po Evropi in po svetu. Čas je za nove stvari.”

> O kolikšnem deležu proračuna bi odločali občani?

Manojlović: “To je stvar razprave in predmet raziskave projektne skupine. Ocena je od deset do dvajset odstotkov naložbenega dela proračuna. Po tem načelu se mestni svet razbremeni majhnih lokalnih tem, s katerimi se ukvarjajo KS, in posveti več pozornosti strateškim vprašanjem.”

Arčon: “Participativni proračun, ki ga predlaga Manojlović, se že izvaja v komunikaciji med sveti KS, mestnimi svetniki in županom. Pobude pa prihajajo tudi od drugod - skejterji so, denimo, predlagali skate park in pobudo smo uresničili. Nadgradnja tega sistema je v tem, da bi občane obveščali prek spletnega portala, o čemer sva se prav z Manojlovićem pred leti že pogovarjala. To je še bolj potrebno za mesto kot za podeželje, kjer so članice in člani svetov KS zelo dejavni, zastopajo interese ljudi in v sodelovanju z upravo določajo naložbene prioritete v svojih krajih.”

> Ima Arčon prav, je participacije že dovolj?

Manojlović: “Participativni proračun nadgrajuje delo KS. Treba je poudariti: v aktualni sestavi mestnega sveta veliko partikularnih list zastopa geografske enote. To kaže, da nimamo dovolj dobrega mehanizma za uveljavljanje interesov in potreb posameznih krajev. Ko take, geografsko opredeljene liste pridejo v mestni svet, vanj prinesejo teme, ki sodijo v KS.”

> Med njimi po velikosti izstopa KS Nova Gorica. Ali bi jo morali razdeliti na četrtne skupnosti?

Arčon: “Prav jaz in moja takratna svetniška skupina smo pred leti predlagali delitev na četrtne skupnosti. Javnost je bila temu naklon- jena, a v takratnem mestnem svetu nismo dobili podpore. Uspešnost vsake KS je najbolj odvisna od ljudi, ki so izvoljeni v svet in dejansko odločajo, kakšno KS bodo imeli. Vsekakor so četrtne skupnosti zelo zanimiva tema, ki bi jo veljalo obuditi.”

> Na oblasti ste štiri leta, zakaj tega niste že naredili?

Arčon: “V tem mandatu so bile prioritete drugje. Če bo politična volja, bo morda uspelo v naslednjem. Ampak najprej si moramo odgovoriti na vprašanje, ali smo priprav- ljeni narediti korak naprej in zagotoviti večjo učinkovitost mesta.”

> Bi bilo smiselno ta korak narediti čimprej?

Manojlović: “Predpogoj uveljavitve participativnega proračuna je izenačenost vseh KS v smislu pravične razdelitve finančnih sredstev. KS morajo biti zato v dialogu z občani in med seboj, kar je zelo pomembno, ker omogoča, da več skupnosti najde skupen interes in se morda odreče kakšnemu partikularnemu. Velika KS Nova Gorica je okostnjak iz preteklosti, treba jo je posodobiti.”

> Kako hitro?

Manojlović: “Podrobnosti participativnega proračuna naj bi projektna skupina dodelala v enem letu, v istem času bi lahko rešili tudi to.”

Arčon: “Treba je opozoriti, da se spremembe lahko uveljavijo šele v naslednjem mandatu. Pa še nekaj: pri delitvi sredstev med KS ne smemo le seštevati in primerjati številk. Če nek kraj potrebuje vrtec, ga je treba zgraditi, tudi če stane milijon evrov. Za drugi kraj je morda precej cenejša naložba enako pomembna. Bistvene so torej potrebe, ne zneski.”

> Na travnik med Perlo in Ulico Gradnikove brigade se je umeščalo že marsikaj. O tem prostoru meščani angažirano razmišljajo. Kaj bi raje videli tam, urbani park ali stavbe?

Arčon: “Pri umeščanju vsebin v prostor je pomembno mnenje stroke, urbanistov. Preseči je treba razmišljanje, da morajo o tem odločati politiki. Prostorski načrt na tem območju predvideva širitev sodišča in pušča prostor za morebitni nov kulturni dom in druge vsebine. To je skladno z načelom, da je Kidričeva ulica glavna magistrala in gre razvoj mesta vzdolž te osi. Mesto ima dovolj zelenih površin: imamo Panovec in Borov gozdiček ter čudovito okolico, kjer lahko ljudje najdejo stik z naravo, ki ga, to drži, vedno bolj potrebujejo.”

Manojlović: “Ni nujno, da je urbani park trajna rešitev. Mesto je dinamično in se spreminja, kar ne pomeni, da moramo na vrat na nos postavljati zdaj park zdaj stavbo. A če ugotovimo, da bomo nekaj gradili čez deset ali petnajst let, lahko s sodobnim strokovnim pristopom in malo zdrave pameti pridemo do začasnih rešitev.”

> Ampak kakšnih?

Manojlović: “Če bomo dolgoročno tam gradili, ni smiselno vlagati v trajno ureditev. A tako, kot je 'de facto' ob Ulici Gradnikove brigade nastalo makadamsko parkirišče, se morda lahko tu zgodi tudi urbani park. Ki bi konec koncev sodil v okolje kot ločnica med igralniškim na eni in naselbinskim delom mesta na drugi strani.”

> Grad Rihemberk je že nekaj časa v lasti občine, a je zaprt. Je smiselno čakati na celovito obnovo, ki bo trajala več let, ali ga urediti, da bo varen, in takoj začeti z dogodki, ki bodo tja pripeljali ljudi?

Manojlović: “Za razvoj turistične ponudbe moramo vzpostaviti in povezati vse točke, ki so zanimive za turiste. Najbolje bi bilo grad odpreti in tam organizirati dogodke takoj, ko bi bil varen. S tem bi tudi tamkajšnji KS in prebivalcem pokazali, da mislimo nanje. Gre vendarle za del občine, ki je med najbolj oddaljenimi od središča. Tudi drugi gradovi v bližnji okolici so živeli, še preden so jih celovito obnovili, lep primer je grad v Vipolžah. To kronično potrebujemo: v take bisere vdahniti življenje, oblikovati program, dati kulturnim ustvarjalcem možnost, da se pokažejo, in hkrati obogatiti turistično ponudbo.”

Arčon: “Prenos gradu na lokalno skupnost je bil eden od mojih osrednjih projektov v prejšnjem mandatu. Uspešno smo ga uresničili, ko smo s pomočjo projektne skupine, v kateri so sedeli tudi predstavniki KS in Goriškega muzeja, prepričali državo, da je to pravilna odločitev. Na podlagi izdelane dokumentacije smo se prijavili na več razpisov - prav zdaj čakamo odločitev Norveškega sklada. Prva naloga je sanirati stavbo in poskrbeti, da bo varna in jo lahko odpremo za javnost.”

> Ampak grad je še vedno zaprt.

Arčon: “Revitalizacija je dolgoročen projekt. Za Vipolže, ki jih omenja Manojlović, so potrebovali 15 let. Ne gre čez noč in krajani se tega še kako zavedajo.”

> To je vprašanje, ki ni v pristojnosti župana in na katerega občinska oblast nima neposrednega vpliva. A ker je zelo pomembno za razvoj mesta, vas prosimo, da prerokujete: kdaj bo Eda center poln in kdaj Majske poljane ne bodo več gradbišče?

Arčon: “Res je, župan in uprava nimata pristojnosti. Naloga župana pa je privabiti tuje investitorje in poskrbeti, da se jim ponudi prostor, ko ga iščejo. Seveda pa je vse odvisno od povpraševanja in cen. V Eda center smo vložili veliko napora in bili smo tik pred tem, da se v stavbo preseli davčna uprava, a se ni izšlo. Tudi na Majskih poljanah velja iskati poslovne priložnosti - cena se bo znižala in če bomo videli možnost, tudi investitorja, jih bomo skušali ponuditi. O tem sem že govoril s stečajnim upraviteljem Primorja in zagotovil, da lahko občina, če bodo našli kupca, ki bo želel graditi kaj drugega kot stanovanja, spremeni prostorske akte.”

> Bi vendarle tvegali z napovedjo - kdaj?

Arčon: “Recimo čez sedem let.”

Manojlović: “Iskreno mi je žal, da veliki met Eda centru z vso njegovo vizijo ni uspel. Deloma zaradi nespretnosti, deloma zaradi sprememb na trgu. Zgradba je imela vizijo postati regionalno poslovno središče. Če bomo imeli strateško usmeritev občine, Eda centra ne bo problem napolniti. Majske poljane so problem napihnjenega stanovanjskega gradbeniškega balona. V naši listi za stanovanjsko problematiko iščemo alternativne rešitve, denimo zadruge, ki bi predvsem mladim olajšale nakup stanovanj. Povsod, kjer so prazni prostori. “

> Je Arčonova napoved o sedmih letih točna napoved?

“Ker sem pristaš načela dvakrat pet prstov, bom rekel deset.”

> Gratel je z veliko zamudo končal gradnjo omrežja v mestu, njegova pogodbena obveznost pa je tudi omrežje na podeželju. Pogodba, ki jo je občina podpisala s T2, ji preprečuje, da bi za gradnjo širokopasovnega omrežja kandidirala za denar države in EU. Kaj boste naredili?

Manojlović: “Komercialni ponudniki iščejo priložnosti, kjer je največja gostota poselitve. Obstajajo tudi realne tehnične omejitve, predvsem prekopavanje dolgih tras. A tehnologija napreduje, tudi sam sodelujem pri brezžičnih rešitvah. Ves čas je treba iskati nove priložnosti, denar za to je še na razpolago. Direktive EU nas bodo prisilile, da se znebimo sivih lis. Moja prioriteta je vzpostaviti hitre povezave do industrijskih, obrtnih con, tehnoloških parkov, vseh spodbujevalcev gospodarstva. Poskrbel bom, da bomo našli rešitve tudi za kraje izven mesta.”

> Ampak kako rešiti vozel? Pogodba Gratel obvezuje k postavitvi omrežja na podeželju.

Manojlović: Takrat temu nihče ni posvečal dovolj velike pozornosti, stroka je bila izločena in vse se je prepustilo ponudniku. Tudi vmes je bil čas ustaviti dela, pregledati stvari in ponudnika prisiliti, da gradi tudi do krajev, kjer se generira gospodarski uspeh. Prebivalec podeželskega kraja ima pravico, da ima vsaj približno enako infrastrukturo kot prebivalec mesta.”

Arčon: “Strinjam se, da je to napaka iz preteklosti. Ko je občina sklepala pogodbo, sem kot svetnik nasprotoval podelitvi služnosti. Napako je težko popraviti. Pričakujem, da bodo v kratkem, nekateri trdijo, da že letos, bolj realno pa v naslednjem letu, objavljeni novi razpisi sredstev za razvoj podeželja. Novogoriška občina se mora prijaviti, dokumentacija je že pripravljena. Župan mora prisluhniti strokovnjakom, kakršen je tudi Manojlović, in širokopasovni dostop do spleta je treba pripeljati tudi na podeželje.”

> V Novi Gorici je veliko poklicnih kulturnih ustanov s kakovostno ponudbo, ki pa je razdrobljena. Kaj boste naredili, da “kulturno vrtičkartsvo” preraste v povezano ponudbo z dodano vrednostjo?

Arčon: “Kulturna ponudba je zelo pestra in bogata. Razdrobljena je, ker vsak dela na svojem področju. Korak naprej v povezovanju bi bil boljše informiranje ljudi. En način je spletni portal, ki bi promoviral dogodke v naši in sosednjih občinah, tudi med Slovenci v Italiji. Ustanove smo že povezali, denimo, ob kulturnem prazniku, gledališču smo razširili ponudbo s plesom. Vsaka pobuda v smislu skupnih dogodkov je dobrodošla. V kulturnem turizmu lahko naredimo velike korake.”

Manojlović: “Program Goriška.si temelji na povezovanju akterjev z vseh področij, občina mora delovati kot vezni člen in opominjati, da je nujno sodelovanje. Vsak direktor kulturne ustanove dela po svojih najboljših močeh, a včasih ne vidi iz okvira svojega poslanstva. Podobno kot v turizmu bi lahko tudi na področju kulture vzpostavili skupno blagovno znamko, ki se lahko manifestira tudi v omenjenem portalu in tudi čez mejo.”

Arčon: “Smo ena redkih občin, ki ima lokalni program kulture. Vanj smo vključili tudi ljubiteljsko kulturo, ki dodaja svojo identiteto. Občina je povezovalec, pobude pa morajo priti 'od spodaj'.”

> Potrebujemo zavod za turizem?

Arčon: “V štirih let smo župani vseh šestih občin veliko delali na tem. Imamo grob osnutek strategije, ki nakazuje potrebo po ustanovitvi skupnega zavoda. Pri športnem, kulturnem in zgodovinskem turizmu se moramo povezati tudi s sosednjo Gorico. Turista ne zanima, v kateri občini je, ampak kaj lahko vidi. Z omenjenimi občinami smo imeli več skupnih predstavitev, velik preboj je bila letos slovenska turistična borza, zaradi katere je v Novo Gorico prišlo 344 turističnih delavcev iz 31 držav. Smo v srcu Evrope, eno uro od Benetk in od Brnika in to je naš največji neizkoriščen potencial. Že zdaj na srce svetnikom vseh občin polagam: da bomo znali izbrati direktorja zavoda z jasno strategijo in da tu ne bo političnih kupčkanj. Tu ne smemo zgrešiti.”

Manojlović: “Če zgrešimo, bomo ostali pri sedanjih razmerah: včeraj je bila nedelja in v mestu nisi dobil turistične informacije, ker je institucija, ki bi za to morala skrbeti, zaprta. Povezati je treba akterje in poskrbeti, da bodo servis turizmu. Potrebujemo krovno ustanovo na Goriškem. In vodjo, ki bo imel vizijo, ki bo prinesel nov veter in vzpodbudo ter od lokalnih turističnih pisarn zahteval, da opravijo svoje delo.”

> Sodeč po odgovorih se strinjata o presenetljivo veliko stvareh. Zakaj mislite, da boste boljši župan kot protikandidat?

Arčon: “Kdo bo boljši župan, odločajo volilci. Prepričan pa sem, da bova dobro sodelovala.”

Manojlović: “S svojo ekipo bom prinesel mladostno energijo in mislim, da lahko naredimo korak naprej.”

MITJA MARUSSIG,

VESNA HUMAR

Matej Arčon (desno) stavi na uspehe iz preteklega mandata Nace Novak