Zaostanek so preobrnili v zmago

KOPER > Še bolj kot razmestitev občinskih političnih sil med dvema kandidatoma na končni rezultat vpliva odnos volilcev do enega od kandidatov. Pogosto se namreč dogaja, da veliko volilcev v drugem krogu glasuje proti kandidatu, marsikdaj proti aktualnemu županu, ki jih je zaradi takšne ali drugačne odločitve razočaral ali se jim zameril. Zato še kako velja krilatica nekaterih drugouvrščenih županskih kandidatov, da se v drugem krogu boj začenja znova.

Leta 2010 je bilo v primorskih občinah le šest prvouvrščenih po prvem krogu dejansko izvoljenih, medtem ko so drugouvrščeni zmagali sedemkrat. Leta 2006 so drugouvrščeni zmagali le trikrat. Obakrat je bil drugi krog potreben v 13 primorskih občinah.

To nas učijo tudi razpleti v primorskih občinah na prejšnjih volitvah. Leta 2010 je le šest županskih kandidatov, ki so vodili v prvem krogu, nato tudi zmagalo v drugem - sedmim to ni uspelo. Med tistimi, ki se zelo dobro spomnijo tedanjih rezultatov, so tudi Emil Rojc, Darja Hauptman, Matej Arčon, Igor Kolenc in Danijel Božič. Vsi omenjeni so namreč pred štirimi leti kar občutno zaostajali za konkurenti v prvem krogu, a jim je nato uspel preobrat. Tokrat pa so v obratnem položaju: prejšnjo nedeljo so dobili z naskokom največ glasov, njihovi izzivalci pa upajo, da se bo zgodovina ponovila.

Tedaj je največji preobrat uspel Igorju Kolencu v Izoli, saj je po prvem krogu zaostajal za Tomislavom Klokočovnikom za 20 odstotkov (22:42), a se je nezadovoljstvo z delom tedanjega župana očitno prelilo v glasovanje proti Klokočovniku. Zanimivo, da je slednjemu podobno uspelo leta 2006, ko je v prvem krogu izgubil proti tedanji županji Bredi Pečan s 34%:41%, a nato v dramatični končnici postal župan. Tokrat je v Izoli Kolenc dobil 48 %, Branko Simonovič pa 14 % glasov. Pred štirimi leti je bilo še nekaj presenetljivih preobratov. Podobno kot v Izoli, z glasovi “proti”, je Milan Turk v občini Šempeter-Vrtojba premagal Dragana Valenčiča (26%:39% v prvem krogu), v Ilirski Bistrici pa je Emil Rojc (19% v prvem krogu) v drugem krogu prehitel tedanjega župana Antona Šenkinca (29%). Rojc ima tokrat le dve odstotni točki prednosti pred Kristino Valenčič.

V Kobaridu je še bolj zanimivo, saj se je leta 2010 Darja Hauptman s težavo uvrstila v drugi krog (prejela je 19% glasov), nato je premagala tedanjega župana Roberta Kavčiča (34% v prvem krogu), letos pa se bo dvoboj ponovil, saj je v prvem krogu zmagala Hauptmanova (42%) pred Kavčičem (34%). Devetnajst odstotkov podpore v prvem krogu je očitno dobra popotnica za osvojitev županskega stolčka, saj je tudi Matej Arčon (ob Rojcu in Hauptmanovi) pred štirimi leti v Novi Gorici v prvem krogu dobil tolikšno podporo, nato pa suvereno v drugem premagal Darinko Kozinc. Tokrat je v prvem krogu Arčon premagal Luko Manojlovića s 44%:16%.

So pa tudi obratni primeri, ko je na primer Marjan Poljšak v Ajdovščini zadržal prednost dveh odstotnih točk pred skupnim kandidatom vseh parlamentarnih strank Borisom Ježom ali pa ko je Miran Ciglič v Cerknem potrdil petodstotno prednost po prvem krogu. Leta 2006 je Mirko Brulc v Novi Gorici ubranil eno odstotno točko prednosti pred Črtomirjem Špacapanom.

Razpleti v prejšnjih volilnih kampanjah nas učijo, da še tako velika prednost po prvem krogu županskih volitev ne zagotavlja končne zmage vodilnega kandidata, zato se v petnajstih primorskih občinah, v katerih bodo volili tudi v nedeljo, obeta še kako zanimiv boj.

DENIS SABADIN