Vprašanja kandidatom v občini Miren-Kostanjevica

MIREN >Vsem kandidatom smo zastavili tri aktualna vprašanje, odgovore pa razvrstili po abecednem redu priimkov.

>Je po vašem mnenju možno doseči (in kako), da bo spomenik na Cerju prinašal dovolj prihodkov, da ga ne bo treba vzdrževati z javnim denarjem?

Zvonko Ferfolja, LDS:

“Zelo redki so spomeniki, pri nas in po svetu, ki bi se sami financirali, tudi če odpišemo investicijo. Služijo pa, med drugim tudi kot vaba za turiste kot na primer Eifflov stolp ali piramide. Tako ga moramo tudi mi izkoristiti, da mu čim prej damo začetno vsebino, za začetek eno od nadstropij, potem pa naprej. Na dvorišču je treba postaviti primerne stojnice lokalne ponudbe, tam je treba nuditi informacije o tem, kaj ožja in širša regija ponujata turistu. V tem smislu se bo spomenik dolgoročno financiral. Pogoj pa je podobna organizacija, kot jo imajo v Dolomitih.”

Mavricij Humar, NSi:

“Samofinanciranje spomenika na Cerju od začetka obratovanja ne vidim kot možnost, kljub ustrezni vsebini. Zato bo potrebno zagotoviti sredstva iz državnega proračuna, ker ta spomenik ni lokalnega ampak državnega značaja. Do sofinanciranja bi lahko prišlo, ko bo občina Miren Kostanjevica iz turistično nerazvite občine postala razvita in bi iz tega razloga lahko zagotavljali zadosten obisk in dodatno ponudbo na ožjem območju spomenika Cerje.”

Zlatko Martin Marušič, neodvisni kandidat:

“Z državo, veteranskimi in domoljubnimi organizacijami in z bodočo občinsko lokalno turistično organizacijo moramo doseči učinkovito in racionalno upravljanje in dogovor o delnem finančnem pokrivanju poslovanja v začetni fazi. Glede na lokacijo, privlačnost, možnostjo trženja tako objekta kot turističnih in ostalih produktov, ter s tem promocijo širšega območja in načrtovanim obiskom na letni ravni 30.000 obiskovalcev, pa mora v tretjem letu delovanja poslovati pozitivno.”

Mojca Merkun, SD:

“Spomenik Cerje, spomenik braniteljem zahodne meje, je spomenik državnega pomena, kjer bodo prvič v Sloveniji v celovitem kontekstu predstavljena ključna dogajanja v zgodovini slovenskega naroda, zgodovinska obdobja vse do nastanka države Slovenije. Upravljanje in vodenje muzejske zbirke mora voditi institucija, kulturna ustanova, ki bo s svojim strokovnim kadrom in znanjem znala ustrezno upravljati in tudi predstaviti muzej, tako pomemben za zgodovino Slovencev in Primorske. Menim, da je Goriški muzej ustanova, ki bo te naloge znala celovito uresničiti. Objekt pa naj vključuje tudi gostinsko ponudbo, ki bo tržno naravnana v povezavi s celostno turistično ponudbo kraja.”

> Kje bi, glede na izkušnje z zadnjimi poplavami, dovoljevali morebitno novo stanovanjsko gradnjo v dolinskem delu občine?

Zvonko Ferfolja:

“Tudi če zadnjih poplav ne bi bilo, je obdelovalna zemlja preveč dragocena, ali pa še bo. Na Krasu je dovolj prostora za gradnjo, z odličnimi bivalnimi razmerami. Treba bo le urediti ceste, širokopasovni internet in komunalno infrastrukturo.”

Mavricij Humar:

“Zadnje poplave so nazorno pokazale kje so poplavna območja. To bo treba upoštevati pri sprejemanju občinskega prostorskega načrta, tako pri omejitvah, kakor tudi pri odpravi omejitev, v kolikor se je pokazalo da so določene parcele na “nepoplavnem” območju.”

Zlatko Martin Marušič:

“V novem prostorskem planu in v dopolnjenem osnutku, ki je še razgrnjen, so že upoštevane smernice ministrstva za okolje in prostor glede poplavnega območja in tam ni možna stanovanjska gradnja. Na teh območjih ostajajo zelene površine. Načrtovana območja za stanovanjsko in proizvodno dejavnost pa so na območjih, ki poplavno niso ogrožena.”

Mojca Merkun:

“V občini se srečujemo s problemom zazidalnih površin predvsem v dolinskem delu - tam je tudi večje povpraševanje po tem. Kljub velikemu povpraševanju, pa se mora občina obnašati odgovorno in v prostorskem planu natančneje določiti poplavna območja. Ponovno je treba pregledati opuščene kmetijske površine, ki že dolgo ne služijo svojemu namenu, in preveriti možnost za gradnjo na teh območjih. Kljub temu da je za stanovanjsko gradnjo več možnosti na kraškem delu občine, se bom zavzela tudi za kvalitetne in zlasti varne površine tudi v dolini.”

> Ste za enotno Primorsko ali za razdeljeno na dve ali več pokrajin?

Zvonko Ferfolja:

“V regijah vidim le dodatno obremenitev za občane. Primorska je sicer bila vedno enotna.”

Mavricij Humar:

“Sem za dve primorski pokrajini.”

Zlatko Martin Marušič:

“Če se bo državo delilo na tri pokrajine, sem za enotno Primorsko, če pa na več, zagovarjam južno in severno Primorsko.”

Mojca Merkun:

“Če bo pokrajin šest, je edino možna enotna Primorska pokrajina. Če bo pokrajin več, je pokrajina Goriška gospodarsko, prostorsko, kulturno zaokrožena enota.”