Kaj se v resnici dogaja z zrakom, ko ponoči zaprete vrata spalnice?
Ste se kdaj vprašali, kakšno kemično sestavo ima zrak v vaši spalnici ob treh zjutraj? Medtem ko vi mirno počivate, se prostor okoli vas spreminja v zadušljivo past…
Večina ljudi jutranjo otopelost pripisuje stresu, letom ali slabi vzmetnici, a resnica je pogosto veliko bolj banalna in srhljiva…
Ko noč preživimo v okolju, polnem lastnega, izrabljenega in izdihanega zraka, je naša glava težka in hrepeni po tistem najnujnejšem – kisiku.
Možganom kronično primanjkuje osnovnega goriva za življenje
V iskanju energetske popolnosti smo svoje bivalne prostore spremenili v hermetično zaprte škatle – brez zadostnega kisika. Novodobna gradnja ne dopušča niti milimetra nenadzorovanega prehoda zraka, kar pomeni, da vse, kar izdihnemo, ostane ujeto z nami v sobi. Ko zvečer zapremo vrata spalnice, s tem dejanjem za naslednjih nekaj ur zapečatimo svojo usodo.
Raven ogljikovega dioksida začne nevarno naraščati že kmalu po tem, ko zaspimo. Namesto da bi se naši organi regenerirali, se naše telo celo noč krčevito bori, da bi iz pregostega in izrabljenega zraka iztisnilo tistih nekaj molekul kisika, ki so še ostale.
Past zračenja "na kip": Lažen občutek svežine in idealni pogoji za plesen
Mnogi to zadušljivost podzavestno zaznajo in poskušajo situacijo rešiti s priprtim oknom. Vendar pa je zračenje "na kip" eden največjih in najbolj trdovratnih mitov sodobnega bivanja.
Takšen način odpiranja okna namreč ne omogoči prave, hitre izmenjave zraka. Odprtina je preprosto premajhna in brez prepiha, da bi se težak, s CO2 nasičen zrak dejansko umaknil svežemu. Toda svež (ohlajen) zrak zmore priti le do neposredne bližine okna, medtem ko postan zrak ostaja ujet v središču sobe.
Dobimo lažen občutek prezračenosti, naši možgani pa še vedno stradajo za kisikom.
Tu pa nastopi nevarna fizika, saj med nočnim počitkom z dihanjem in znojenjem proizvedemo ogromno vlage. Ker priprto okno te vlage ne zmore učinkovito in hitro odvesti na prosto, se ta začne kopičiti.
Tudi v pomladnih ali poletnih nočeh je zunanji zrak hladnejši od notranjega. Okvirji in stene tik ob priprtem oknu se zato čez noč ohladijo. Ko topla, z vlago prepojena para v sobi trči ob te hladnejše površine, vlaga takoj kondenzira. Ustvari se stalno vlažna podlaga, ki postane popoln inkubator za razvoj toksične črne plesni.
Naša "rešitev" tako ne odpravi pomanjkanja kisika, v spalnico prosto spušča cvetni prah, mrčes in hrup, zraven pa nam na stenah nevede goji nevarne spore plesni, ki jih nato celo noč vdihavamo.
Edina rešitev za zares varno in zdravo spanje
Da bi prekinili ta cikel pomanjkanja kisika in preprečili nastanek plesni, sodobni domovi nujno potrebujejo sistem, ki zagotavlja nenehno izmenjavo zraka ob popolnoma zaprtih oknih.
Slovenski pametni sistem i-Vent deluje po principu rekuperacije. Njegova naloga je, da iz prostora nenehno črpa izrabljen zrak, poln CO2 in vlage, ter vanj dovaja svežega.
Vgrajeno pametno jedro poskrbi, da se toplota izhodnega zraka prenese na vhodnega, kar ohrani večino energije v domu.
Okna ostanejo tesno zaprta, mi pa uživamo v 100-odstotni svežini brez hrupa z ulice, brez prepiha in – kar je najpomembneje – brez podhlajenih sten in smrtonosne plesni.
Inovacija, ki diha z nami: Pametna kocka i-Cube
Podjetje i-Vent je za popolno brezskrbnost predstavilo slovensko inovacijo, ki naš spanec postavi na popoln avtopilot – prvo pametno diagnostiko zraka na svetu, imenovano i-Cube.
Da nam za svežino zraka resnično nikoli več ne bi bilo treba skrbeti, si na svojo nočno omarico namestimo lično kocko.
Ta naprava lahko neposredno ob postelji v realnem času spremlja nivoje CO2, vlage in temperature. Ko zazna, da kakovost zraka pada in da naši možgani potrebujejo več kisika, pametna kocka brezžično in povsem neslišno naroči prezračevalnemu sistemu, naj poveča izmenjavo zraka.
Sistem tako "diha" v ritmu naših potreb in zagotavlja optimalen zrak 24/7.
