Kamnolom Anhovo skozi objektiv Mirana Krapeža

Projekt dokumentiranja živalskega sveta v kamnolomu Anhovo je vodil priznani naravoslovni fotograf in snemalec narave Miran Krapež, doma iz Otlice. Fotografiji se posveča že od otroštva, za svoje delo pa je prejel številna domača in mednarodna priznanja, med drugim naziv Mojster fotografije Fotografske zveze Slovenije ter več nazivov Mednarodne zveze za fotografsko umetnost FIAP.

V okviru projekta je več kot leto dni spremljal življenje v kamnolomu v različnih letnih časih in svetlobnih razmerah. Nastali so zbirka fotografij, brošura in film, ki prikazujejo bogat živalski svet ter izpričujejo, da lahko tudi preoblikovana krajina postane pomemben življenjski prostor za številne živali.

O svojih opažanjih, fotografskih in snemalnih izzivih ter presenečenjih, ki jih je Krapež doživel med raziskovanjem kamnoloma, je spregovoril v pogovoru.

Kako se je začelo fotografsko raziskovanje kamnoloma Anhovo?

Ko sem bil povabljen k sodelovanju, sem projekt sprejel z velikim zanimanjem. Naravo fotografiram že od otroštva in večino svojega življenja preživljam v gozdovih, na planotah in v bližini divjadi, zato sem prepričan, da marsikatero okolje že dobro poznam. Kamnolom pa je bil zame nekaj povsem novega. Priznam, da sem imel na začetku določene pomisleke. Večina ljudi kamnolom dojema kot prostor intenzivne industrijske dejavnosti, zato sem se spraševal, koliko živalskega sveta bom tam sploh našel. Že po prvih obiskih sem ugotovil, da sem se motil. Pred menoj se je odprl izjemno raznolik svet, ki ga na prvi pogled sploh ne opaziš.

Kaj vas je pri tem najbolj presenetilo?

Najbolj me je presenetila raznolikost habitatov. Kamnolom ni enoten prostor. V njem najdemo skalne police, travnate površine, manjše vodne habitate, grmišča in območja, ki se postopoma zaraščajo. Vsako od teh okolij privablja drugačne živalske vrste.

Fotografiranje divjih živali zahteva veliko potrpežljivosti. Kako ste doživljali delo na terenu?

Potrpežljivost je osnovno orodje vsakega fotografa narave. Velikokrat vstaneš pred sončnim vzhodom, prehodiš dolge razdalje in nato več ur čakaš na enem mestu. Včasih se ne zgodi nič. Drugič pa v nekaj minutah doživiš prizore, ki jih ne boš nikoli pozabil. To je del čara naravoslovne fotografije. Pri tem projektu mi je zelo pomagalo dolgoletno poznavanje vedenja živali.

Katere živali so vas najbolj spremljale med projektom?

Najpogosteje sem srečeval gamse. Njim takšno okolje zelo ustreza, saj je skalnat teren njihovo naravno domovanje, ki jim zlahka nadomesti visokogorska bivališča. Pogosto sem opazoval tudi srnjad in jelenjad, predvsem v jutranjih in večernih urah. Zanimiva so bila srečanja z lisicami, zajci in kunami, nasploh pa me je navdušil bogat ptičji svet, ki ga premore ta kamnolom.

Kateri posnetek vam osebno največ pomeni?

Težko izberem samo enega, saj je vsaka fotografija povezana s svojo zgodbo. Če pa moram izpostaviti enega, potem je to srečanje s puščavcem - modro obarvano, redko in zaščiteno ptico pevko iz družine drozgov, ki za svoje okolje sicer rada izbere prav skalnata območja. Sicer pa je njen glavni življenjski prostor mediteransko okolje, kjer lahko najde več malih plazilcev in žuželk, s katerimi se prehranjuje.

Otroci med ogledom filma o živalskem svetu v kamnolomu Anhovo, ki predstavlja tudi puščavca, redko in zaščiteno ptico pevko.

Zakaj prav ta trenutek?

Ker je prišel popolnoma nepričakovano. Ta ptica je pravi skrivač in jo je zelo težko ujeti v objektiv tudi v okoljih, kjer je njihova številčnost večja.

Koliko časa je potekal projekt?

Več kot eno leto. Želel sem zajeti različne letne čase in različne razmere. Moja želja je bila dokumentirati življenjske cikle favne v kamnolomu; od parjenja, razmnoževanja do vzgoje in odraščanja mladičev. Nekatere vrste so vidne spomladi, druge poleti ali jeseni. Zimsko obdobje pa spremeni tudi živalim navade in je življenje v tem okolju bolj osiromašeno.

So vam pri delu pomagali tudi zaposleni v kamnolomu?

Ljudje, ki tam delajo vsak dan, prostor odlično poznajo. Vedo, po katerih poteh se gibljejo živali in kje jih je mogoče opaziti. Njihove izkušnje so mi bile v veliko pomoč. Prav to sodelovanje mi je omogočilo, da smo lahko ustvarili tako celovit vpogled v živalski svet kamnoloma Anhovo.

Kaj vam je ta izkušnja razkrila o kamnolomu?

Predvsem to, da narava vedno znova preseneča. Kamnolom je primer prostora, kjer človekova dejavnost in naravni procesi potekajo vzporedno. Fotografije dokazujejo, da si številne vrste tudi v takšnem okolju uspešno ustvarijo svoj življenjski prostor. To seveda ne pomeni, da vplivov ni, kaže pa, da lahko odgovorno upravljanje prostora omogoči razvoj novih habitatov.

Obiskovalci dneva odprtih vrat podjetja Alpacem Cement med predstavitvijo kamnoloma.

Kakšno sporočilo želite posredovati vsem, ki kamnolom opazujejo od daleč?

Želel bi, da ljudje za trenutek presežejo ustaljeno predstavo o kamnolomu kot prostoru, kjer je prisotna le industrija, in v njem prepoznajo tudi življenje. Ta projekt ni le prikaz živalskih vrst, temveč pripoved o vztrajnosti narave in njeni sposobnosti o tem, kako si vedno znova poišče prostor za obstoj. Kdor obišče cementarno, si lahko ogleda tudi brošuro in film o živalih ter kamnolom spozna s povsem drugačne perspektive.

Fotografije, brošura in film, nastali ob več kot letu dni spremljanja kamnoloma, pričajo o bogatem živalskem svetu v preoblikovani krajini.

(Promocijsko sporočilo Alpacem Cement, d.d.)