Si tudi vi še vedno lažete, da imate v svojem domu dovolj svežega zraka?

Okna imate lahko odprta deset minut ali ves dan, pa čas sam po sebi še ne pove, koliko zraka se je dejansko zamenjalo v posameznih prostorih. Pri naravnem zračenju odločajo veter, temperaturna razlika, položaj in velikost odprtin ter celo tloris vašega doma.

Morda imate danes okna odprta že od jutra. Zunaj je prijetno, skozi stanovanje občasno zapiha in zdi se povsem logično, da je za svež zrak poskrbljeno.

In povsem možno, da tudi je.

Toda samo podatek, da je bilo okno odprto, nam o dejanski izmenjavi zraka pove precej manj, kot si morda predstavljamo.

V nekem stanovanju lahko že nekaj minut odprtih oken povzroči zelo intenzivno izmenjavo zraka. V drugem so lahko okna odprta več ur, pa se zrak v določenih prostorih menja precej počasneje.

Razlog je preprost: odprto okno samo omogoči naravno prezračevanje. Koliko zraka se bo dejansko zamenjalo, pa določajo pogoji okoli njega.

Če okna odpremo za pet minut, je to dovolj, ali niti približno ne?

Naravno prezračevanje poganjata predvsem veter in temperaturna razlika med notranjim ter zunanjim zrakom.

Ko zunaj piha, se na različnih straneh stavbe ustvarijo razlike v zračnem tlaku. Če imamo odprtine na primernih mestih, lahko zunanji zrak skozi eno vstopa, skozi drugo pa notranji zrak zapušča objekt.

Zato je navzkrižno prezračevanje z odprtinami na različnih straneh praviloma učinkovitejše od prezračevanja skozi eno samo odprtino.

Toda veter ni vsak dan enak. Spreminjata se njegova moč in smer. Okno, ki je danes neposredno izpostavljeno vetru, je lahko jutri skoraj povsem v zavetrju.

Drugi dejavnik je temperaturna razlika. Ko je med notranjim in zunanjim zrakom večja razlika v temperaturi, nastajajo tudi razlike v gostoti zraka, ki pomagajo ustvarjati naravno gibanje zraka. Ko sta temperaturi podobni, je ta učinek manj izrazit in ima lahko večji vpliv veter.

Zato isti človek, v istem stanovanju in z istimi odprtimi okni ne doseže nujno vsak dan enakega rezultata.

Še bolj pomembno je, katera okna ste sploh odprli

Predstavljajte si dve stanovanji.

V prvem so odprta balkonska vrata na eni strani in okno na nasprotni strani. Vmes so odprta tudi notranja vrata, zunaj pa rahlo piha.

V drugem stanovanju je več ur odprto veliko okno v dnevni sobi, druga okna pa so na isti strani objekta ali zaprta. Zunaj je skoraj brezvetrje.

Če upoštevamo samo čas, se je drugo stanovanje morda zračilo celo dlje kot prvo.

Toda pogoji za izmenjavo zraka so v prvem primeru bistveno drugačni.

In tu pridemo do precej pomembnega dejstva: pri zračenju z odpiranjem oken ni pomembno samo, koliko časa so okna odprta, ampak kakšno pot je zunanjemu in notranjemu zraku sploh omogočil prostor.

Tudi strokovne smernice za naravno prezračevanje zato ne govorijo samo o času, temveč o položaju odprtin, njihovi velikosti, razliki v tlaku in možnosti navzkrižnega prezračevanja.

Kaj pa, če imate odprta vsa okna ves dan?

V tem primeru imate ob ugodnih pogojih lahko zelo dobro naravno prezračevanje – če kdo trdi drugače, vas najverjetneje zavaja.

Toda tudi takrat obstaja praktično vprašanje: ali se zrak enako učinkovito izmenjuje v vseh prostorih?

Dnevna soba z velikimi balkonskimi vrati je lahko neposredno na poti med dvema odprtinama. Manjša soba na koncu hodnika je lahko v povsem drugačni situaciji. Kopalnica ima morda samo majhno okno, spalnica je na zavetrni strani, vrata posameznih prostorov pa del dneva ostajajo zaprta.

Zato lahko v istem domu hkrati obstajajo prostori z zelo intenzivno in prostori z bistveno šibkejšo naravno izmenjavo zraka.

Tudi velikost odprtine igra svojo vlogo. Okno, odprto le nekaj centimetrov, in velika balkonska vrata nista enakovredni odprtini. Na dejanski pretok vplivata tudi oblika in način odpiranja okna.

Zato pravilo “zračite 10 minut” ni ravno univerzalno

Nasveti o petih, desetih ali petnajstih minutah zračenja so lahko dobra orientacija, niso pa zagotovilo, da se je v prostoru dejansko zamenjala zadostna količina zraka.

Deset minut ob močnem navzkrižnem prezračevanju in deset minut pri enem odprtem oknu v skoraj popolnem brezvetrju sta dve zelo različni situaciji.

Če bi želeli natančno vedeti, koliko zraka se v nekem prostoru izmenja v določenem času, samo štoparica zato ne bi bila dovolj. V stroki se prezračevanje ocenjuje z dejanskimi pretoki oziroma številom izmenjav zraka, na naravno prezračevanje pa vpliva več spremenljivk hkrati.

Za vsakdanjo uporabo pa si lahko zastavite precej bolj praktično vprašanje kot “koliko minut smo zračili?”

In to je:

Že to vprašanje precej bolje pokaže, zakaj odprto okno v enem prostoru ni nujno enakovredno prezračevanju celotnega doma.

Recimo, da ste dobro prezračili – kaj pa čez tri ure?

Tu pridemo do druge polovice problema.

Recimo, da so bili pogoji idealni. Odprli ste okna, naredili učinkovit prepih in zrak v domu se je dobro zamenjal.

A ko okna zaprete, se razmere začnejo ponovno spreminjati.

V vašem domu se kuha, tušira, suši perilo, uporabljajo se čistila, v posameznih prostorih se zadržuje različno število ljudi. Nekateri prostori so prazni, v drugih preživimo več ur skupaj.

Zato kakovost zraka ni stanje, ki ga z enim dobrim prezračevanjem “uredimo” za ves dan.

Če želimo zanjo skrbeti samo z odpiranjem oken, moramo postopek ponavljati v nedogled. Kolikokrat dnevno in za koliko časa, pa je ponovno odvisno od notranjih in zunanjih razmer – kar se lahko spreminja iz dneva v dan.

Prav tu nastopi glavna razlika med odprtim oknom in nadzorovanim prezračevanjem

Z odpiranjem oken lahko prostor odlično prezračimo. Bistvena omejitev naravnega zračenja ni, da ne bi delovalo.

Omejitev je njegova nepredvidljivost.

Enkrat imamo veter, drugič ne. Enkrat lahko ustvarimo navzkrižno prezračevanje, drugič imamo na voljo eno samo odprtino. Razmere se spreminjajo, mi pa količino izmenjanega zraka praviloma ocenjujemo predvsem po občutku.

A k sreči imamo danes razvito tehnologijo, ki lahko ta del opravi namesto nas.

Pri nadzorovanem prezračevanju izmenjave zraka ne določajo več zgolj veter, temperaturne razlike in položaj odprtih oken. Zanjo skrbi prezračevalni sistem.

Prezračevalni sistem i-Vent  odvaja izrabljen zrak in dovaja filtriran zunanji zrak tudi pri zaprtih oknih.

Še korak dlje pa gre pametna diagnostika zraka i-Cube, ki spremlja, kaj se z zrakom v prostoru dejansko dogaja. Zaznava spremembe v kakovosti zraka, spremlja CO₂, relativno vlažnost in hlapne organske spojine, hkrati pa upošteva tudi zunanje vremenske razmere.

Ko zazna, da se razmere v prostoru spremenijo, temu samodejno prilagodi delovanje sistema i-Vent. Če je v prostoru več ljudi, če po tuširanju naraste vlaga ali se kakovost zraka poslabša iz drugega razloga, vam tako ni treba ugibati, ali je treba prezračevanje povečati, za koliko časa in kdaj ga ponovno zmanjšati.

Prav to je bistvena razlika med naravnim in pametno nadzorovanim prezračevanjem.

Pri odpiranju oken se morate vsakokrat sami odločiti, kdaj, kje in kako dolgo boste zračili, rezultat pa je odvisen tudi od zunanjih pogojev.

Pri sistemu i-Vent z i-Cube pa se prezračevanje prilagaja dejanskim razmeram in za ustrezno izmenjavo zraka skrbi samodejno.

 

Pravo vprašanje torej ni, ali lahko prostor prezračimo z odprtim oknom. V ugodnih pogojih, ko nam pomagajo prava temperatura, veter in ustrezno razporejene odprtine, ga seveda lahko.

Pravo vprašanje je, ali lahko na takšne pogoje računamo ves dan, vsak dan in v vsakem prostoru svojega doma.

In ker to seveda ni mogoče, lahko tukaj preverite rešitev za trajno svežino zraka 24/7