Trgovci kot aktivni soustvarjalci trajnostnega prehoda
Trgovinska zbornica Slovenije namenja velik poudarek trajnosti in prehodu v krožno gospodarstvo. Trgovci svoje okoljske zaveze vse bolj uresničujejo v praksi – niso zgolj pasivni izvrševalci obveznosti, temveč aktivni partnerji pri iskanju rešitev. Predsednica TZS mag. Mariča Lah poudarja, da podjetja okoljske cilje razumejo kot del odgovornega poslovanja in ne kot dodatno breme.
V zadnjih letih je bilo na področju trajnosti izvedenih več pomembnih projektov.
V zadnjih letih je bilo izvedenih več pomembnih projektov. Trgovci so sodelovali v kampanji »Imam svojo vrečko«, ki spodbuja zmanjšanje uporabe plastičnih vrečk in ozavešča o vplivu plastike na okolje. TZS že več let podeljuje tudi nagrado za trajnostno poslovanje, o kateri odloča neodvisna skupina strokovnjakov pod vodstvom prof. dr. Lučke Kajfež Bogataj, kar potrjuje sistematično spodbujanje trajnostnih praks.
Posebno pozornost TZS namenja zmanjševanju odpadne hrane. Velik delež pridelane hrane ostane neporabljen, kar ima negativne posledice za okolje in družbo – po ocenah je z njim povezanih 8–10 % svetovnih emisij toplogrednih plinov. Čeprav v trgovini nastane manj kot desetina teh odpadkov, podjetja uvajajo številne odgovorne prakse, pri čemer jim pomagajo tudi priporočila TZS, pripravljena v sodelovanju z ministrstvom.
Sistem PRO in zakonodajne spremembe pod drobnogledom
Strokovno delo TZS vključuje tudi aktivno spremljanje in sooblikovanje zakonodaje. Trgovci so pogosto zavezanci v sistemu razširjene odgovornosti proizvajalcev (PRO), kar pomeni sodelovanje pri ravnanju z odpadki, kot so embalaža, električna in elektronska oprema ter drugi tokovi. To prinaša stalno prilagajanje novim zahtevam, poročanju in sodelovanju z različnimi organizacijami.
V prihodnje se bodo obveznosti še povečevale, zato TZS dvomi o smiselnosti radikalnih sprememb sistemov, ki v osnovi delujejo. Takšne spremembe bi po njihovi oceni prinesle predvsem višje stroške in več birokracije, brez jasne dodane vrednosti.
Ena izmed predlaganih rešitev v Zakonu o varstvu okolja (ZVO-2) predvideva, da bi zavezanci za posamezen tok odpadkov vse obveznosti izpolnjevali prek ene same organizacije. Gre za velik poseg v obstoječo ureditev, ki je bil prvotno namenjen reševanju težav z zastajanjem odpadne embalaže.
Vendar se je stanje od leta 2022 bistveno izboljšalo: ukinjena je bila količinska izjema 15 ton, večina embalaže je vključena v sistem, odvoz poteka redno, ozaveščenost deležnikov pa je višja. Zato razlogi za tako obsežne spremembe danes v veliki meri niso več podani.
Med ključnimi pomisleki izpostavljajo tveganje monopola, zmanjšanje fleksibilnosti, povečanje stroškov in organizacijskih bremen ter večje sistemsko tveganje.
Nadgradnja namesto radikalne zamenjave
Stroški trgovcev se zaradi zakonodaje, zahtevnega poslovnega okolja in mednarodnih razmer nenehno povečujejo, zato je racionalizacija nujna.
Ker obstoječi sistem ravnanja z odpadki deluje in ga zavezanci dobro poznajo, TZS zagovarja njegovo nadgradnjo, ne pa radikalne zamenjave. Po njihovem mnenju bi takšne spremembe prinesle več negativnih kot pozitivnih posledic, zato pozivajo k ponovnemu, tehtnemu premisleku.
