Vsako jutro brišete okna? Zimski triki proti vlagi, ki odpravijo posledice, ne vzroka.

, posodobljeno: 18. 11. 2026, 8:11

Vsako jutro brišete okna? Zimski triki proti vlagi, ki odpravijo posledice, ne vzroka.
Foto: I-Vent d.o.o.

 

Krpa na okenski polici, posodica soli v kotu in varekina na plesni. Skoraj vsak dom ima pozimi svoj sistem za boj z vlago. Nekateri triki res pomagajo, a le redki odpravijo vzrok, zaradi katerega se rosa vsako jutro vrača.

Najbrž poznate ta scenarij: zjutraj odgrnete zavese in na steklu so spet kapljice, na polici pa luža. Mogoče celo vzamete krpo in sledi vlage obrišete, toda naslednje jutro se vse ponovi.

Ta pojav sloni na preprosti fiziki. Topel zrak v stanovanju nosi s seboj vodno paro, ki nastaja pri kuhanju, tuširanju, sušenju perila in dihanju.

Steklo je pozimi pogosto najhladnejša površina v prostoru. Ko se zrak ob njem ohladi, vse vlage ne more več zadržati, višek pa se nabere v kapljicah. Ker sodobni domovi dobro tesnijo, vlaga ne uhaja več skozi reže in ostaja v prostoru.

Okna so lahko krivec, če so stara ali slabo vgrajena. Pri novejših oknih pa rosa največkrat le pokaže tisto, česar ne vidimo: v zraku je preveč vlage, ki nima kam uiti.

Poglejmo, kaj priljubljeni zimski triki v resnici naredijo.

1. Brisanje oken vsako jutro

Brisanje je smiselno, saj voda ne odteče na polico in ne zamaka lesa okvirjev ali ometa. Če krpo ožamete v lijak, iz doma odstranite tudi nekaj vode.

A voda na steklu je le del vlage, ki je v zraku. Vzrok ostaja, zato je naslednje jutro spet enako.

💡 Ocena: koristna navada, ne pa rešitev.

2. Brisače in krpe na okenski polici

Brisača vpije vodo, ki bi sicer stekla na polico. Ko pa se mokra brisača čez dan suši v toplem prostoru, isto vlago spet odda v zrak. Vlažna tkanina ob okvirju je poleg tega primeren prostor za razvoj plesni.

💡 Ocena: vlago le prestavi z enega mesta na drugo.

3. Posodice s soljo, rižem ali drugimi sredstvi za vpijanje vlage

Posodice s kristalčki ali tableto, ki vpija vlago, so uporabne v omarah, shrambah ali avtomobilu.

Za celo stanovanje pa je njihova zmogljivost majhna v primerjavi z vlago, ki jo gospodinjstvo vsak dan sprosti v zrak. Sol in riž vpijeta še precej manj.

💡Ocena: za majhne zaprte prostore da, za bivalne prostore premalo.

4. Uporaba varekine na plesnivih kotih

Varekina temne madeže hitro razbarva, zato je videti, kot da je plesni konec. Na poroznih površinah, kot sta omet in silikon, pa pogosto ne seže dovolj globoko. Če vlaga ostane, se madeži sčasoma vrnejo.

Pri delu z varekino je treba prostor tudi dobro prezračiti, saj hlapi dražijo dihala.

💡 Ocena: odstrani madež, ne razloga zanj.

5. Ogrevanje na višjo temperaturo

Ta trik deloma deluje. Toplejši zrak lahko zadrži več vlage, zato je relativna vlažnost nižja, nekoliko toplejše pa so tudi notranje površine sten in oken.

A vlaga iz prostora ne izgine, hladni koti še vedno ostanejo hladni, račun za ogrevanje pa se na žalost zviša.

💡 Ocena: blaži simptome, a na račun dodatnih stroškov.

6. Električni razvlaževalec zraka

Razvlaževalec vlago iz zraka resnično odstrani in je za hitro sušenje, na primer po zamakanju ali v kleti, dobra izbira.

Za vsakdanjo uporabo v bivalnih prostorih pa ima omejitve: deluje le v prostoru, kjer stoji, porablja elektriko, je precej glasen, posodo z vodo je potrebno redno prazniti, svežega zraka pa ne prinese. CO₂ in vonjave ostanejo v prostoru.

💡 Ocena: učinkovit, a reši le del težave.

7. Kratkotrajno odpiranje oken "na prepih"

Zračenje z odpiranjem oken na prepih je najboljši od naštetih nasvetov, saj vlago zares odvede iz vašega doma. Mrzel zimski zrak vsebuje malo vodne pare, zato v ogretem prostoru prevzame odvečno vlago in jo odnese s seboj.

Težava je v praksi. Zračiti bi morali večkrat na dan, z ustvarjanjem prepiha, kar v določenih prostorih (glede na razporeditev oken) niti ni mogoče.

To bi morali početi po vsakem prhanju in kuhanju, in celo ponoči, ko v zaprti spalnici z dihanjem ves čas nastaja vlaga.

Z odpiranjem oken pa je povezana še ena težava, saj pozimi pri tem vsakič izgubimo tudi velik del toplote.

💡 Ocena: pravi princip, ki ga je težko vzdrževati.

Kaj pa v resnici najbolj deluje proti odvečni vlagi?

Večina naštetih trikov je žal osredotočenih na to, kar vidimo: kapljice, madeže in mokre police.

Če pa želimo vlago resnično odpraviti, je potrebno pozornost usmeriti v odpravo vzroka za njen nastanek, kjer nam pomaga zgolj izmenjava zraka, in sicer je treba vlago iz doma odvajati sproti, redno, ne le takrat, ko se spomnimo odpreti okno.

Preden se lotite kakršnih koli ukrepov, pa je dobro vedeti, s čim imate opravka. Preprost merilnik vlage (higrometer) vam bo pokazal, ali je relativna vlažnost v priporočenem območju med 40 in 60 % ali stalno nad njim.

In če je vlaga resnično problem, je naslednji korak izbira prezračevanja, ki dela namesto nas.

Prezračevalni sistem i-Vent počne tisto, kar bi sicer morali početi ročno: dan in noč odvaja vlažen zrak iz prostorov in ga nadomešča s svežim, filtriranim.

Njegova toplotna učinkovitost se je z izpopolnjenim rekuperatorjem še izboljšala, saj zadrži kar do 97,3 % toplote odvedenega zraka, zato stalno prezračevanje pozimi ne ustvarja hladnega doma in višjih računov.

 

 

Kdaj je treba prezračevati močneje, presodi pametna diagnostika i-Cube. Meri neposredno v prostoru, kjer živite, in spremlja relativno vlažnost, CO₂ ter hlapne organske spojine (VOC).

Ko vlaga naraste, po tuširanju, med kuhanjem ali ponoči v spalnici, sistem samodejno poveča izmenjavo zraka.

Rose na oknih je tako manj, plesen pa ima precej slabše pogoje za rast. In krpa za okna bo veliko pogosteje lahko ostala v predalu.

Vsako jutro brišete okna? Zimski triki proti vlagi, ki odpravijo posledice, ne vzroka.
Foto: I-Vent d.o.o.

 

Preverite, kako lahko trajno ustavite zimsko vlago, in si zagotovite brezplačen ogled ter svetovanje strokovnjakov i-Vent.