Pod streho vse novo

Pri prenovi podstrešij običajno zamenjamo tlake. Pri novejših stavbah se posegi v etažno konstrukcijo s tem največkrat končajo, pri starejših pa navadno to pomeni tudi odstranitev protipožarnega tlaka, ki ga tvorijo tlakovci in debelejše nasutje. Z odstranitvijo teh slojev konstrukcijo razbremenimo, kar nam omogoči, da z ureditvijo prostorov ne po večamo obtežb oziroma vplivov na celotno konstrukcijo stavbe.

Po odstranitvi nasutja običajno pridemo do lesenih stropnikov, ki so vgrajeni brez razmika, ali pa do nasipnega opaža nad stropniki, ki so med seboj razmaknjeni.

Če je konstrukcija poddimenzionirana ali dotrajana, jo je lažje utrditi v slednjem primeru. Na voljo imamo širok nabor posegov, od nadomeščanja dotrajanih stropnikov, utrditve obstoječih stropnikov do vstavljanja dodatnih lesenih ali je klenih nosilnih elementov med obstoječe stropnike. Po tem izvedemo dvojni opaž, pritrjen pod kotom, ali sovprežno tanjšo armiranobetonsko ploščo. Zadnji dve rešitvi po večata nosilnosti konstrukcije v navpični smeri in izboljšata povezavo stavbe v nivoju etažne konstrukcije, s čimer povečata njeno potresno odpornost.

V primeru nove etažne konstrukcije ima lahko ta lesene ali jeklene nosilne elemente ali pa se izvede klasična armirano betonska plošča, pri čemer lahko obstoječo etažno konstrukcijo izkoristimo za opaž ter hkrati ohranimo strop v spodnji etaži.

Podobna rešitev je uporabna tudi v primeru obokov, le da se pred izvedbo plošče izvede nasutje s stabilizacijo.

Odprtine za stopnice je priporočljivo izvesti vzporedno s stropniki, prečne robove pa utrditi z linijskimi nosilci. V pri meru ohranitve lesenih elementov etažne konstrukcije se te zaščiti s sredstvi proti škodljivcem. Posebno pozornost je potrebno posvetiti ustreznemu sidranju novih elementov v obstoječe konstrukcije.

Posegi v nosilno konstrukcijo ostrešja

Skladno z veljavnimi predpisi o energetski učinkovitosti stavb moramo pri prenovi podstrešji izvesti dodatno toplotno izolacijo strešin. Pred vgradnjo le-te je potrebno leseno nosilno konstrukcijo pregledati, tako glede stanja kot zasnove. Dotrajane elemente se zamenja, manjkajoče nadomesti, poddimenzionirane pa utrdi. Pogosto je treba utrditi tudi lesne zveze. Togost ostrešja v vodoravni smeri se izboljša z ročicami soh in lesenimi ali jeklenimi diagonalnimi elementi v ravninah strešin. Ostrešje sidramo v kapne lege, glede na konstrukcijski sistem pa sidramo tudi vmesne in slemenske lege.

Zelo pomembno je zadostno sidranje strešnih letev in kritine, da lahko kljubuje močnim vetrovom. Ko je kritina z letvami dotrajana, jo je najbolje za menjati z novo, odporno na točo. Če kritine ne menjamo, moramo pregledati njeno vodotesnost, ki je pogoj za trajnost. V primeru lesnih škodljivcev je te nujno odpraviti, v skrajnem primeru pa ustrezno odstraniti in uničiti vse kontaminirane elemente. Tako ob stoječe kot nove lesene elemente ostrešja se zaščiti s sredstvi proti škodljivcem.

Strešna okna v ravnini strešin je najugodneje predvideti glede na razporeditev špirovcev. Ko to ni možno, je potrebna predelava, ki je še zahtevnejša v primeru frčad. Predvsem pri starejših stavbah so pogosto moteči tudi glavni nosilni elementi ostrešja, vendar je v takih primerih najugodneje poiskati take arhitekturne rešitve, da posegi niso potrebni.

Če to ni možno, je potrebna kompleksna predelava, naj večkrat z jeklenimi elementi. V primeru večjih posegov v no silno konstrukcijo, obstaja pa tudi želja po večjem izkoristku prostora v špici, je najbolje le seno ostrešje v celoti nadomestiti z jeklenim.

Posegi v nosilne zidove

Pri obsežnejših posegih na podstrešju je na zaključkih zidov priporočljivo izvesti armiranobetonske vezi. V te vezi se izvede tudi v prejšnjem poglavju omenjeno sidranje ostrešja.

Če se vezi ne izvede, je sidranje možno izvesti tudi s kemijskimi sidri v nosilni zid. Slabe zidove je najbolje pozidati na novo. Pri vitkih slopih in dimnikih je treba predvideti utrditev, na primer z armiranimi zaplatami, sidranimi v stropno konstrukcijo ali soležne zidove, s čimer zmanjšamo nevarnost porušitve v primeru potresa. Dimnike v slabem stanju je treba na novo pozidati in predvideti lažje sidrane dimniške kape.

Pomembno je dobro načrtovati

Skladno z zakonom o graditvi objektov vsaka sprememba nosilne konstrukcije zahteva izdelavo ustrezne projektne dokumentacije in pridobitev gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo celotnega objekta. To je s stališča preprečevanja poslabšanja stanja stavbe zaradi lokalnih posegov edino pravilno. Zadrega nastane, ker bi bilo v tem primeru dejansko treba konstrukcijsko utrditi ce lotno stavbo do nivoja zahtev, ki jih narekujejo predpisi.

Lastniki objektov bi se morali zavedati, da sta v smislu ce lovite obnove in trajnostne gradnje pomembna tako energetska sanacija kot tudi konstrukcijska utrditev stavb.

Z energetsko sanacijo izboljšamo bivalno ugodje, varu jemo okolje in znižamo obratovalne stroške. Utrditev no silne konstrukcije nam na drugi strani zagotavlja ustrezno varnost, trajnost konstrukcijskih sklopov, celih objektov in naselij. V konstrukcijskem smislu je trajnost izboljšana predvsem v smislu odpornosti na nenadne neugodne zunanje vplive (potresi in neurja), v sozvočju z energetsko sanacijo pa tudi v smislu trajnosti vgrajenih materialov in gradbenih proizvodov.

Zaradi tega in skupnih izvedbenih stroškov so smotrne samo celovite obnove.

MIHAJLO POPOVIĆ