“Slovenija je padla na izpitu v Bruslju”

Plus
, posodobljeno:

“To je enako, kot če padete na izpitu. Dokumentacijo bo treba spraviti v red in programe urediti,” je gospodarski minister Metod Dragonja na sinočnji prireditvi Gospodarstvenik Primorske komentiral dejstvo, da je Evropska unija ustavila izplačilo več kot 160 milijonov evrov za projekte v Sloveniji.

Z ministrom Metodom Dragonjo se je pogovarjala novinarka Radia Koper Ingrid Kašca Bucik
Z ministrom Metodom Dragonjo se je pogovarjala novinarka Radia Koper Ingrid Kašca BucikLeo Caharija

NOVA GORICA > “To je resno opozorilo, da te stvari uredimo. Organizirati se je treba in poskrbeti za to, da se dobre projekte, ki so zastali, vendarle izvede,” je na včerajšnji podelitvi nagrad gospodarstvenikom Primorske dejal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Metod Dragonja.

“Slovenija deli vse ključne probleme Evrope, oziroma evropske periferije. Gre za problem konkurenčnosti, premajhne produktivnosti. S tem se je treba boriti. Ustvariti je treba boljše pogoje za gospodarstvo, za tiste, ki v tej državi ustvarjajo dohodek,”je povedal o tem, kje trenutno je slovensko gospodarstvo.

Slediti je treba uspešnim državam

“Ustvariti je treba boljše pogoje za gospodarstvo, za tiste, ki v tej državi ustvarjajo dohodek.”

“Treba je slediti temu, kar delajo uspešne države. Pomembno je opredeliti, kaj bomo razvijali in v kaj bomo vlagali. Slovenija potrebuje nekaj vlečnih panog, oziroma integratorjev, ki bodo zagotovili kritično maso za nastop na tujih trgih,” je še pojasnil. Omenil je tudi, da bi se veljalo nasloniti predvsem na uspešna podjetja s področja kovinsko predelovalne industrije, industrije električnih aparatov in avtomobilskih komponent, farmacije, prehrambene industrije, s področja modernih tehnologij oziroma komunikacije, informatike in turizma, ki je še posebej pomembna panoga za Primorsko. Poudaril je tudi potrebo po boljšem izkoristku naravnih danosti, predvsem lesa, ter s tem v zvezi dodal, da je prav nedavna naravna katastrofa dvignila stopnjo zavedanja o tem, da je treba na tem področju storiti nekaj več. “Potrebni so konkretni projekti in spodbude. Opredeliti je treba načine, kako dati lesu večjo vrednost,” je še povedal in zbrane seznanil s tem, da se že pripravljajo trije, štirje resni projekti s področja nadgrad-nje predelave lesa, veliko potenciala pa vidi tudi v butični proizvodnji.

Za inovativne načine financiranja

Glede prezadolženosti slovenskega gospodarstva in kreditnega krča, ki še traja, meni, da bi bilo treba privabiti inovativne načine financiranja, ki bodo konkurenca bankam. “Konzervativno držo bank bo treba prebijati. To ne bo lahko, je pa zelo ključno za kolikor toliko normalno financiranje po sprejemljivih cenah,” je še pojasnil.

Glede razbremenjevanja gospodarstva za povečanje konkurenčnosti je poleg potrebnih davčnih olajšav omenil, da se veliko razbremenitev nanaša tudi na odpravo administrativnih in drugih ovir.

Čeprav je realno ocenil, da bomo račune za napake v preteklosti plačevali še kar nekaj časa, verjame, da ima slovensko gospodarstvo možnost za preboj. “Minimalni znaki okrevanja se že kažejo, a preden bodo to začutili ljudje, bo trajalo še nekaj časa, “ je sklenil.

NACE NOVAK

Letošnji nagrajenci (z leve): Matjaž Valant, Ljubo Nadoh, Matej Koglot, Mara Cotič, Edi Kraus in Andrej Novak
Letošnji nagrajenci (z leve): Matjaž Valant, Ljubo Nadoh, Matej Koglot, Mara Cotič, Edi Kraus in Andrej Novak Leo Caharija