“Bilo je precej burnejše in pestrejše, kot je danes”

S Pavlom Piccininijem smo se ob osnovnošolskem zunanjem igrišču, kjer je v obdobju 1961-1968 preživel svoja najboljša igralska leta (bil je najboljši strelec ekipe), pogovarjali prejšnji teden, nekaj dni po tem, ko mu je Športna zveza Ajdovščina podelila priznanje za življenjsko delo.

> Kako vas je zaneslo v rokomet?

“Za šport me je že v predšolski dobi navdušil stari oče, ki je bil član Sokola, z rokometom pa sem se seznanil v osnovni šoli. Vanj me je uvedel učitelj Rado Leskovec. To je bil čas hitrega vzpona rokometa v mestu. Rokometno ekipo so vzpostavili v gimnaziji in nato v sindikalnem športnem društvu Primorje. Velik podpornik rokometa je bila enota jugoslovanske vojske, nastanjena v Ajdovščini. V njej je bil takrat za šport odgovoren Žiga Zemljak, ki je končal beograjsko fakulteto za šport in je prinesel nova rokometna pravila, pri razvoju ženskega rokometa pa je pomagal vojak - tedanji reprezentant Zlatko Kocjan. Rokomet je nato Leskovec skupaj z našo generacijo po koncu osnovne šole prenesel na novoustanovljeno srednjo ekonomsko šolo. Bili smo odlična in športno nadarjena družba.”