“Naša Minuta, profesor, kaj je z našo Minuto?”

“Obmolknila je, ker je nisem več sposoben pisati z dobro voljo in vedrino, odkar sem dobil consilium abeundi,” sem poskušal spraševalki kaj pojasniti z dvatisočletnim rimskim reklom. A me ni več slišala, je že zavila v drugo ulico. Rek “Consilium abeundi”, ki pomeni “ti svetujem, da odidi”, po domače “marš”, “izgini”, je le malokomu znan dandanes, ko za sporazumevanje uporabljamo vesoljno angleščino, čeprav imamo Evropejci več kot pol besed povzetih - ne iz angleščine, ampak iz latinščine.

Naša Minuta je nastala s prvim temeljnim namenom, da bi v njej sodelavci preprosto, razumljivo in prikupno osvetlili kako od premnogih vprašanj, ki jih našemu jeziku zastavljajo moderni časi, nagle družbene in tehnične spremembe, komaj ulovljiv kulturni, gospodarski, znanstveni in človekov notranji napredek. Drugi temeljni namen je bil, da naj bi Minuta prebujala v ljudeh naravni čut za jezik in spoštovanje do človeške govorice sploh. Tretji temeljni namen pa je bil: Minuta naj bi med vami bralkami in bralci Primorskih novic vzpostavljala in utrjevala prepričanje, da naš jezik ni težak, da ni nevarna neukrotljiva zver, ampak je pokoren sluga, ki je vsakomur pripravljen pomagati na njegovi poti do uspehov, samostojnosti in globljega občutka svobode v tej zakleti globalizaciji.

Lepa mera dobre volje in vedrega mišljenja o jeziku in življenju, a tudi odprta vrata za humor in smeh, posmeh in smešnost - predvsem pa obilo vaše pripravljenosti za sodelovanje in zastavljanje jezikovnih vprašanj - je bilo potrebno najti ali iznajti in združiti na enem mestu, da je Minuta vse te cilje skušala doseči in katerega celo dosegla.

Toda s časom se je od nekod nabrala taka gora nejevolje, da je pregnala dobro voljo, brez katere ni ne sproščenega ne vedrega pisanja. In poleg nejevolje se je na široko ustopil še consilium abeundi.

Takole je bilo in še je: pred petimi leti je izšla knjiga “Univerza na Primorskem v zgodovinskem jedru mesta Koper”, ki sem jo v celoti pripravil z devetnajstimi sodelavci, med katerimi so bili tudi Tone Pavček in dva strokovnjaka iz Primorskih novic. Zastonj, ker so nam zagotavljali, da bo ves zaslužek od izdane knjige prejela študentska organizacija koprske univerze (ŠOUP). Zaradi istega zagotavljanja smo se tudi vsi avtorji odrekli honorarju za svoje članke v knjigi. Celo podjetja, ki so podprla izdajo knjige, so verjetno to storila ob izjavah, da bo vse dobro šlo v dobro ŠOUP-u.

Pa nič ni šlo tako, kot je bilo zagotavljano. Posel za izdajo knjige je bil s ŠOUP-a preusmerjen na privatno podjetje Garmond d.o.o. v Kopru, ki je najbrž zadržalo tudi ves dobiček od tega “prenosa”, čeprav za pripravo in ureditev knjige ni prispevalo nobene prave črke. Nobeno “zagotovilo” ni bilo uresničeno in oškodovana je bila študentska organizacija, vsem tistim, ki smo knjigo v celoti pripravili brez plačila, pa so bile ukradene tako avtorske kot tudi delovne pravice. Uresničile so se besede Toneta Pavčka, ki je - ko sem mu o knjigi nekaj od tega omenil - vzdihnil: “Potem so pa njeni botri in porodničarji lomastili okoli nje z nečistimi nameni in kužnimi rokami.”

Takemu nečednemu ravnanju, ki se posmehuje etiki in pravu kakor tudi čutu za pravičnost, že peto leto ugovarjam pri “porodnici”, enem “botru” in še pri kom. Brez uspeha. Deležen sem bil le posmeha, groženj, poniževanja in norčavega razsojanja o kulturnem delu. Na primer: “Zakaj ste pa šli to delat brez pogodbe?” To vprašanje sem razumel kot prvi consilium abeundi. Ali: “No, naredili smo napako, in kaj potem?” Drugi consilium abeundi! In: “Zame je zadeva z našo knjigo čista!” Tretji consilium abeundi! Pa še: “On (navedeno je bilo ime) je imel pravico dati delat knjigo komurkoli!” To je bil četrti žebelj v krsto moje dobre volje za pisanje naših Minut.

Povrnila se mi bo takoj, ko bo izpolnjena zahteva, da se vsa dela za knjigo “Univerza na Primorskem v zgodovinskem jedru mesta Koper” opredelijo kot brezplačna - tudi prenos “projekta” s ŠOUP-a na podjetje Garmond - ves denar od nje in zanjo, tudi odškodnina za moje dodatno delo in muke, pa usmeri v dobrodelne cilje.

Takrat se bo tudi naša/vaša/moja Minuta povrnila v 7. val, predrage bralke in spoštovani bralci. Voščim vam veselja v izobilju ob bližnjih praznovanjih ter izpolnitev vsega dobrega v uspešnem novem letu 2013. Prisrčno vas pozdravljam.

JOŽE HOČEVAR