“Nikjer na svetu ni sistema, ki bi zdržal takšne obremenitve”

Ledena ujma je poškodovala 200 kilometrov daljnovodov in 150 kilometrov nizkonapetostnega omrežja. Žled je skoraj podeseteril debelino vodnikov, pod težo ledu so kot za stavo padali tudi kovinski stebri daljnovodov. “Nikjer na svetu ni sistema, ki bi zdržal takšne obremenitve,” pravi Radko Carli, direktor sektorja za distribucijsko omrežje na Elektro Primorska. In dodaja: “Če bi žled udaril v Divači, bi lahko bila cela Primorska tudi teden ali več brez elektrike.”

> Teden dni po ledeni katastrofi je pogled na porušene daljnovode prav grozljiv. Kaj se je pravzaprav zgodilo?

“Postojnsko in Pivško je 30. januarja zajelo hudo žledenje. Gre sicer za naravni pojav, značilen tudi za ta del države, na prehodu med mediteranskim in notranjskim svetom. Da bi pa žledenje trajalo toliko dni in da bi zajelo tako veliko območje - žled se je nato razširil tudi na Idrijsko in Cerkljansko ter v višje ležeče predele tolminske, ajdovske in novogoriške občine -, pa se vse od začetka elektrifikacije Slovenije, to je v 20. oziroma 30. letih prejšnjega stoletja, še ni zgodilo. Obremenitve distribucijskega omrežja so bile tokrat izjemne. Konec leta 1980 je Brkine zajel močnejši žled, a v primerjavi s tokratnim je bila tedanja škoda zanemarljiva. Tudi leta 1996 in 1997, ko je žled prizadel Banjško planoto, Kambreško, Lig in Cerkljansko, ni bilo tako hudih posledic.”