“Ob svojem glasu se nisem počutila prijetno”

Prvo, kar preseneti pri Anni Calvi za odrom, je njena zelo drobna in krhka pojava ter zelo tih in nežen glas. A dekle se na odru prelevi v pravcato femme fatale, za katero se na trenutke zazdi, da iz čiste glasbene naslade občuje s kitaro. Težko je tudi verjeti, da se je Calvijeva, ki danes šteje 33 let, začelo učiti petja šele pri 25. Njen glas je namreč lahko istočasno srhljivo prodoren in nežno zapeljiv, a učila se je od najtežjih mojstric in mojstrov, kot so Edith Piaf, Maria Callas in Elvis Presley. Njen kitarski bog je Jimi Hendrix, navdušuje pa se tudi nad klasično glasbo, in sicer Ravelom, Debussyjem in drugimi ... Anna Calvi je lahko vse to, a kaj ko najbolj zablesti v svojih solo izvedbah, ko imata glavno besedo samo njen glas in zguljena spremljevalka, Fenderjeva telecasterka. Takrat Calvijeva pokaže, iz kakšnega testa je. To dekle, za katero se zdi, da ima dvojno osebnost, tisto magnetično zapeljivo na odru in krhko za odrom, je ljubljansko občinstvo “poslala” v zamaknjeno stanje prav tedaj, ko je sama prevzela vajeti na odru. O njej bomo v prihodnjih letih najverjetneje še veliko slišali, v superlativih kajpada. Take popolnosti na odru namreč ni moč spregledati.

> Ali vam te nenehne primerjave s Patti Smith in PJ Harvey že presedajo? Je to morda postalo breme za vas?

“O tem sploh ne razmišljam in me zato prav nič ne moti.”

> Gojili ste nekakšen strah pred petjem. Zakaj?

“Ne vem, ob svojem glasu se nisem počutila prijetno, vedno sem menila, da nimam močnega glasu, ki izžareva, ampak nato sem se odločila to premostiti in začela sem veliko vaditi in poslušati stvari, ki so mi resnično všeč, kot sta Edith Piaf in Elvis. Tako sem postopoma našla svoj glas.”

> Od kod tako močna želja, da bi se naučili peti?

“Menila sem, da bi to lahko bila najbolj neverjetna izkušnja, s katero bi se lahko v popolnosti izrazila. Ne vem, mogoče se zdi srednjeveško, ampak to drži.”

> Diplomirali ste iz violine, vaša redna glasbena spremljevalka pa je kitara. Zakaj je kitara postala glavna?

“Ker je vedno delovala bolj naravno, tudi ko improviziram nove skladbe, to vedno počnem na kitari. Kitara je enostavno kul.”

> Znani ste po tem, da imate čisto svojstven način igranja kitare - uporabljate veliko krožnih gibov po strunah. Zakaj?

“To prihaja iz želje, da kitara ne bi zvenela samo kot kitara, ampak kot zvok godalne sekcije, klavirja, orkestra ... To je eden od mojih načinov, kako iz kitare izvabiti čim več zvokov.”

> Kakšen je bil koncept zadnjega albuma One Breath ?

“Ni nekega celostnega koncepta, ubada se s tematikami spomina, prehoda, stvarmi na robu sprememb, kar je lahko istočasno vznemirljivo in srhljivo. Predvsem pa sem si v tem albumu prizadevala istočasno združiti ideji grdega in lepega.”

> Kakšen je vaš delovni proces? Brala sem, da najprej zagledate podobe, ko začnete pisati pesmi.

“Glasbo dojemam zelo vizualno. Ko pišem glasbo, si predstavljam prizore, vzdušje. Zelo mi je pomembno, da skozi glasbo govorim zgodbe, kar predstavljajo besedila.”

> Ali vas zanima ustvarjanje filmske glasbe?

“Da, to me res zanima. Tega bi se resnično lotila v prihodnosti.”

> Ste dobili mogoče že kakšno povabilo iz sveta filma?

“Ne, ne še.”

> S kom bi najraje delali?

“Obožujem filme hongkonškega režiserja Wong Kar Waija, ker resnično razume magijo vizualnega. Z njim bi res rada delala.”

> Kdo je vaš prvi in najpomembnejši kritik?

“Jaz, to moram biti jaz. Moraš se počutiti ponosnega na to, kar si naredil, drugače ne moreš stati za svojimi deli. Če si ponosen na to, kar si naredil, in se mogoče drugi ne strinjajo s tem, je to še vedno dobro zate. To je konec koncev tvoja edina obramba pred vsem.”

> V katero smer bo v prihodnjih letih krenila Anna Calvi? Kaj bo vaše vodilo?

“Ne vem še, bom videla, kaj se bo zgodilo. Rada bi nadaljevala z ustvarjanjem glasbe, ki jo čutim kot pravo.”

BILJANA PAVLOVIĆ

Anna Calvi med nastopom v Kinu Šiška Tadej Gorup