“Popolnega nadzora nad dediščino ni bilo”

Aino Kosovel, hči Srečkovega brata Stana in njegove žene Franje ter vnukinja Antona in Katarine Kosovel, zadnja potomka družine Kosovel, je umrla lani poleti. Že leta 1996 je z Občino Sežana podpisala dogovor, da po Ainini smrti občini pripadejo hiša v Tomaju in premičnine, ki so v njej, Občina Sežana pa je zagotovila, da bo hiša služila svojemu namenu kot kulturni spomenik. S tem dogovorom so se v resnici odprla vrata preurejanju hiše ter postavitvi spominske zbirke vseh članov družine Kosovelovih. Po tem dogovoru je Aino obdržala v uporabi stanovanje v nadstropju, zbirka pa je bila postavljena v pritličju. Zbirko je leta 2000 postavil Goriški muzej, saj se je nanj kot na vršilca strokovnega nadzora obrnila sežanska občina. “V tej zapuščini je bilo okoli štiri tisoč knjig, okoli trideset slik, ki jih je skoraj vse naslikal Alfonz Graber, mož Srečkove sestre Karmele, dve pa sta bili Pilonovi (portret Stana Kosovela in domnevna tovarna v Podgori), razglednice, nalivnik, očala. Srečkove predmete je zbrala že njegova družina, lahko rečemo, da kar Srečkova sestra Tončka, ki je skrbela za hišo. Druga sestra Karmela je bila namreč v Münchnu, brat Stano v Ljubljani, sestra Anica v Gospiču,” je tedanje razmere pojasnil kustos Goriškega muzeja Borut Koloini.