“Potrebovala sem hrib, da sem zlezla nanj in videla dol”

Za nagrado ji bodo izdali pesniško zbirko. Pred tremi leti je Tinka Volarič z Mosta na Soči, sicer magistra antropologije, na knjižnem sejmu prejela tudi nagrado za najlepšo knjigo. Za ilustracijo knjige Zgodbe o zamorčku Bambuleju in vrtoglavi žirafi (Sanje, 2010). In v roke je nujno potrebno vzeti zgoščenko Selivke Katarine Juvančič in Dejana Lapajne, na kateri je Tinka z ilustracijo pospremila čudovito glasbo. Piše tudi pravljice in kdo ve, kaj še vse.

> Kaj mislite, je bila najprej beseda ali podoba?

“Najprej je bil zvok.  Frekvence, njihove resonance. In ker resonance dobijo smisel šele v srečevanjih, tudi tisto, kar začne liti iz njih - zdi se, da je takrat možno vse. Zaslišiš, in nekaj se premakne. To so nekako začetki. Zvok še ni beseda, ni še podoba, čeprav sta s sliko že močno zasidrana drug v drugem. Zdi se mi, da zvok nosi vse, tako besede kot podobe, medtem ko za vse ne obstaja beseda. Nisem prepričana niti, da za vse obstaja podoba.”