“Zame je najpomembnejša resnica”

Harold Kroto govori brez ovinkarjenja. “Kakšen bog, nebesa in pekel neki. Ta bog je vse pobil v vesoljnem potopu, je množični morilec. Res želim biti z njim? Ali bo znova prišla poplava, ker je tako jezen na nas? Ne vem, težko poslušam, kaj vse so ljudje pripravljeni verjeti,” se razvname Kroto, ki ne skriva pikrih niti na račun politike in trenutnega stanja na Krimu: “Vladajo nam bedaki. Če bi le sedli za mizo in se pogovorili. Nobenega spoštovanja do politike nimam.” Človekovo življenje je eno samo, človek naj ga izkoristi karseda dobro in naj se zaveda, da je v življenju vse odvisno od njega samega, pravi Kroto.

Rodil se je leta 1939 Nemki in poljskemu Židu, ki sta v Veliko Britanijo zbežala pred nacizmom. Njegov priimek Krotoschiner je med angleškimi sošolci sprožal salve smeha. Harold Kroto ne ustreza stereotipom znanstvenika. Če ne bi bil znanstvenik, bi bil grafični oblikovalec. Če ne bi bil grafični oblikovalec, bi bil verjetno zaposlen v uredništvu BBC-jevega izobraževalnega programa. Leta 1996 je z Robertom Curlom in Richardom Smalleyjem prejel Nobelovo nagrado za kemijo. Do odkritja fulerenov, molekul čistega ogljika v obliki poliedrov, je leta 1985 prišlo po naključju, tako kot do mnogih drugih velikih odkritij. Odkritje molekule C60, ki je postala znamenita zaradi oblike nogometne žoge, je sprožila vrsto raziskovanj in postavila temelj za razvoj nanotehnologije. “Če bi ciljal na nagrado, bi si izbral kak drug, zahtevnejši eksperiment,” hudomušno pripomni Harold Kroto.