142 ameriških letal je iz pekla prišlo nazaj v Slovenijo

Do pekla in nazaj je naslov razstave o padlih ameriških letalih na slovenska tla v času druge svetovne vojne. “Težko si predstavljamo, kaj so doživljali fantje, stari 18, 19 let, ki so po usposabljanju prišli v baze v Anglijo ali na jug Italije in videli bombnike, ki so se prerešetani vračali z misij in ki jih je včasih držala skupaj le še kovica ali dve. Ti fantje so prišli iz Amerike v Evropo, da bi se borili, leteli so in vedeli, da je vsak polet lahko njihov zadnji. Ko so leteli nad cilji v Nemčiji, so leteli v pekel in verjetnost, da jih bo zadela protiletalska obramba, je bila zelo velika. Vedeli pa so tudi, da če bodo ob povratku uspeli prileteti do območja nad Slovenijo, lahko upajo na preživetje. Tu so bila osvobojena ozemlja in vsaj polovična možnost, da padejo v roke partizanom ali domačinom, ki so jih rešili in v nekaj tednih poslali nazaj v bazo,” opisuje eden od avtorjev razstave Boštjan Kurent.

Poleg vojaškega pomena letalskih enot na razstavi poudarjajo medčloveške stike in nesebično pomoč, ki je bila potrebna pri reševanju letalcev. “Jeseni 1944 so letala pristajala na nadleškem polju. Ne vem, ali so bila ameriška ali angleška, so pa reševala partizane in zavezniške pilote. Takrat sem imel 13 let in nalogo sem imel, da sem na Nadleškem hribu opazoval, ali prihajajo domobranci. Če bi prišli, bi jim moral reči, da me zanimajo letala in da sem jih prišel gledat. V resnici bi moral čim prej obvestiti partizane,” se obdobja, ko je delovalo letališče pri Loškem potoku spominja Rafael Baraga.