Antifašizem ni bil zgolj tigrovstvo

Drago Žerjal je bil rojen leta 1903 v Borštu, umrl pa je 1991 v Kopru, kjer je živel večino povojnih let. S svojim delovanjem v dvajsetih letih prejšnjega stoletja sodi med najpomembnejše predstavnike protifašističnih borcev v Julijski krajini. Kljub težkim domačim razmeram se mu je uspelo šolati, in postal je računovodja. Že v mladih letih se je aktivno udejstvoval pri nastajanju in delovanju mladinskih in športnih društev naših rojakov na Tržaškem z željo upreti se pogubni raznarodovalni politiki fašističnega režima. Leta 1927 je bil med ustanovitelji tajne organizacije Borba, katere člani so bili septembra 1930 na prvem tržaškem procesu obsojeni na smrt in ustreljeni v Bazovici.

Žerjalu se je leta 1929 uspelo umakniti čez rapalsko mejo v Jugoslavijo, najprej v Kranj, potem pa v Ljubljano, in je bil ves čas aktiven v društvih primorskih izseljencev. Bil je med pobudniki za postavitev spomenika bazoviškim junakom v Kranju. V času druge svetovne vojne se je pridružil OF, bil odpeljan v taborišče, prebegnil k partizanom in se po vojni vrnil najprej v Trst, po nekaj preselitvah pa se je ustalil v Kopru. Knjiga njegovih spominov in razlag odpira vprašanje enotnosti in nekakšne uniformnosti predvojnega protifašističnega gibanja, ki je danes v javnosti znano pod pojmom tigrovstvo . Zato smo se o Žerjalu in njegovi knjigi pogovarjali z dr. Aleksejem Kalcem, urednikom dela in zaslužnim, da so spomini zagledali luč sveta.