BiH na poti v EU: korak naprej in dva nazaj
Mal' naprej, pa mal' nazaj, kot bi rekla naša slovenska glasbena skupina. Ali pa korak naprej in dva koraka nazaj, kot bi rekli državljani, mediji in celo politična srenja napredku Bosne in Hercegovine pri vstopanju v Evropsko unijo. Čeprav si dve tretjini državljanov želita pridružitve evropski družini, saj v tem vidijo možnost varnosti, ekonomskega napredka in splošnega razcveta, se zdi, da se vrata na poti v EU za BiH vse bolj zapirajo. Številni Bošnjaki menijo, da si jih zapirajo sami - z nespoštovanjem dogovorjenih rokov, med katerimi je zadnji v nizu odgovor na vprašalnik Evropske komisije. Pa tudi z blokadami, nerešenimi spori s sosednjimi državami in z notranjimi trenji.
Če bi državljane BiH danes spraševali o tem, ali si želijo vstop v EU, bi jih sedem od desetih odgovorilo pritrdilno. Drži, da je podpora, ki so jo Bošnjaki izkazovali vstopanju EU pred leti, do danes nekoliko upadla. A še vedno si večina državljanov želi prednosti, ki naj bi jih prinesla pridružitev evropski družini. Še posebej ekonomske, politične in družbene urejenosti države ter večje svobode gibanja ljudi in kapitala.
Počasno približevanje
A čeprav je med mnogimi državljani slišati to, kar je ob robu našega intervjuja dejal tudi bošnjaški pevec narodne glasbe Halid Bešlić, češ, da bi bilo Bošnjakom bolje v EU, se pot do tja zdi vse bolj oddaljena. Bošnjaški analitiki celo ocenjujejo, da je od držav, ki potujejo v Evropo, počasnejša od BiH le še Turčija, ki je pot v EU začela že davnega leta 1987. Večina držav, menijo analitiki, je za pogajanja od podpisa sporazuma o pridružitvi porabila največ pet let. Slovenija je, denimo, skupaj s Češko, Estonijo, Ciprom, Madžarsko in Poljsko za ta korak potrebovala štiri leta. Slovaška, Malta, Litva in Latvija pa so potrebovale zgolj dve leti.
Že več kot desetletje dolga pot BiH k EU
Pogajanja o sporazumu o stabilizaciji in približevanju Bosne in Hercegovine Evropski uniji so se začela že leta 2005, sporazum pa je bil dejansko podpisan junija tri leta pozneje. A je začel zares veljati šele leta 2015. Decembra lani je EU državi kandidatki poslala vprašalnik, na katerega bi morala BiH odgovoriti do začetka junija, a tega še ni storila. Tudi zato - in pa zaradi nekaterih drugih spodrsljajev, kot sta obujanje nacionalnih interesov pri določanju morske meje ali nepodpisovanja že dogovorjenih sporazumov, pa tudi zaradi notranjih političnih trenj in neizvajanja prepotrebnih gospodarskih in socialnih reform - se zdi pot Bosne in Hercegovine do EU še dolga.
Celo države nekdanje Jugoslavije, ki si želijo v EU, naj bi napredovale hitreje od BiH. Hrvaška, ki je, denimo, že v EU, je sporazum podpisala leta 2001, skupaj z Makedonijo, veljati pa je začel štiri leta pozneje, ko so se začela dogovarjanja, 2013 pa je Hrvaška vstopila v EU. Tudi Makedonija je status kandidatke pridobila leta 2005, a je pogajanja blokirala Grčija zaradi spora o imenu države. Srbija je s pogovori pričela leta 2014 in je do sedaj odprla že skoraj tretjino poglavij, potrebnih za vstop v EU. Najhitreje pa po mnenju analitikov napreduje Črna Gora, ki je z dogovarjanjem začela leta 2012 in je do sedaj odprla že 30 od 35 poglavij.
Ne poberejo razpoložljivega denarja
Bošnjaki so sporazum o stabilizaciji in pridruževanju EU podpisali leta 2008, med slovenskim predsedovanjem Evropski uniji, veljati pa je začel šele predlani. Od tedaj je BiH uspešno predala prijavo, vendar bi status kandidatke lahko pridobila šele prihodnje leto. Pa še to z velikim vprašajem.
Obljubljene gospodarske in socialne reforme, ki bi bile ključno merilo za nadaljnji napredek države na poti v unijo, namreč potekajo prepočasi. Konec leta 2010 je EU odpravila vizumsko obveznost za državljane BiH, od tedaj pa zaradi notranjepolitičnih trenj v državi ni bilo bistvenega napredka. V osrednjem bošnjaškem časopisu Avaz so zapisali, da BiH zaostaja pri koriščenju predpristopnih fondov EU, kjer jim je na razpolago več nepovratnih milijonov evrov, še bolj pa zaostaja pri uresničevanju reform. Treba je namreč vedeti, da državo pesti visoka stopnja brezposelnosti in nizka gospodarska rast. Poleg tega pa na počasnost in zaostajanje izvajanja reform v veliki meri vplivajo tudi spori na notranjem političnem parketu. Ti so nedavno pripeljali celo do tega, da država ni podpisala dogovora k pristopu transportni skupnosti, zaradi česar lahko mimogrede izgubijo milijone evrov za gradnjo avtocest, ki jih je EU namenila državam zahodnega Balkana. Zaradi tega je obisk v Bih odpovedala celo evropska komisarka za promet Violeta Bulc.
Veliko časa za odgovore Bruslju
Še povsem sveža pa je blamaža s vprašalnikom, ki ga EU pošlje kandidatkam za vstop v članstvo in z odgovori na vprašanja preveri celoten in podroben pregled političnega, pravnega, ekonomskega in socialnega stanja v državi. Ne le, da je BiH, kot pišejo tamkajšnji mediji, “podrla še en neslaven rekord pri približevanju evropskim integracijam”, ker na vprašalnik s 3200 vprašanji ni odgovorila že od lanskega decembra, ko ga je tudi prejela v reševanje. Tamkajšnje oblasti niso, kot poročajo mediji, utegnile poskrbeti niti še za njegovo prevajanje, čeprav naj bi bili odgovori nared že sredi letošnjega leta. Bošnjaški minister za zunanje zadeve Igor Crnadak je sicer še včeraj zagotavljal, da bo BiH na vprašalnik EU odgovorila do konca leta, čeprav nekateri analitiki opozarjajo na veliko količino prevajalskega dela, ki ga je treba prej opraviti.
Most spotike
Pot v EU pa bi Bošnjakom utegnila podaljšati tudi trenja v medsosedskih odnosih. Tudi BiH ima svoj “Piranski zaliv”, ki je most na Pelješcu. Tega sicer še ni, a naj bi ga sosedi zgradili s skupnimi močmi. Del politike v BiH tako zdaj znova začenja braniti nacionalni interes in blokirati gradnjo mostu, s katerim bi povezali kopensko območje Hrvaške in tako odpravili gnečo proti Dubrovniku zaradi štirikratnega mejnega nadzora, čeprav sta BiH in Hrvaška že pred enajstimi leti dosegli sporazum o zagotovitvi prehoda pod bodočim mostom, EU pa je za njegovo gradnjo odobrila 375 milijonov evrov. Zato morda ni naključje, da tudi po zaključeni arbitraži v sporu med Slovenijo in Hrvaško glede meje - BiH zahteva povezovalni koridor od svojih ozemeljskih voda do odprtega morja. Podobnega, kot ga je skozi arbitražni postopek dobila Slovenija.
Čeprav del bošnjaške politike trdi, da je to nujno zaradi rešitve vprašanja morske meje pri Neumu in zaradi “nacionalnega interesa”, mnogi ocenjujejo, da gre le za “zavlačevanje in zavajanje” in da se s takšnimi potezami bošnjaški vstop v EU še bolj oddaljuje. “Pristop EU je na kocki,” tako za bošnjaške medije razmere ocenjuje politični analitik Adrian Huskič. Pravi celo, da so “deklarirana načela, da se EU vedno postavi na prvo mesto, in pomembnost vstopa BiH v EU postali le fraza, ki jo izkoriščajo politiki”.
TINA M. VALENČIČ
