Bil je čist kakor kamen v Idrijci

Trojno slavje - Kosmač bi 28. septembra praznoval stoletnico, Zlobec je letos dopolnil 85 let, Vuga pa okroglih 80 - naj bi se kajpak sukalo okrog prvega in drugega in tretjega, pa vendar je onega dne ob Idrijci najbolj žarel resda nevidni, a še kako prisotni gostitelj, tisti, ki so se mu za življenja nekateri kolegi posmehovali, češ da piše ničvredne “domačijske romane”, v katere pa je skrbno, počasi in mukoma zgostil modrost, humor in trpkost, začinjene s svetovljanskim duhom. “Kakor fiziki v atomu iščejo vse vesolje, tako je Kosmač v naši dolini našel ves svet,” je v nedeljo slikovito dejal tolminski župan Uroš Brežan, ponosen na rojaka, ki je s preprosto, do srži obtesano besedo ime njihove ozke doline ponesel v svet.

Vzvišen, a prijazen

Zavidljivo vitalna in plodna Zlobec in Vuga - prvi je letos izdal pesniško zbirko Tiho romanje k zadnji pesmi, drugi pa romaneskni triptih Britev (ali Kako ubiti narodnega izdajalca) - sta se uvodoma tovariško pričkala, kdo bo komu prvi prepustil besedo. Zmagal je Vuga, Zlobec je začel, nakopičenim jubilejem primerno z refleksijo o minulosti: “Ko sva se peljala sem, sva z Vugo ugotavljala, koliko velikih, pomembnih, usodnih reči se je zgodilo v življenjih naše generacije. In hoteli ali ne, tudi sami smo bili večkrat potegnjeni vanje, včasih kot soustvarjalci, včasih kot žrtve. Doživel sem že vse, kar je doživeti mogoče. Imel sem zelo težko mladost, že zgodaj se mi je zdelo, da usoda z mano ravna grdo. Ko sem o hudih preizkušnjah, skozi katere sem šel, pripovedoval vnuku, pa se je otrok navduševal: 'Joj, kako lepo, kaj vse si ti doživel!' Skratka, na vse, tudi na življenje, je mogoče gledati tako ali drugače. Celo meni samemu se preteklost zdaj, ko se v spominih vračam vanjo, zdi blazno lepa in prijazna, dragocena, topla.”

ANDRAŽ GOMBAČ

Več o tem lahko preberete v petkovi prilogi 7. val tiskane izdaje Primorskih novic.