Bil je na cesti, zdaj je v reprezentanci
Gregorju Maliju se je izpolnila skrita želja, ki jo je v srcu pestoval še kot otrok - v reprezentanci igrati za svojo domovino. S slovensko reprezentanco je branil barve naše države na svetovnem prvenstvu brezdomcev v malem nogometu v Parizu.
“Upam, da sem s tem nastopom opravičil zaupanje vseh, ki so mi pomagali, da sem se izvlekel iz brezna, v katero me je pahnil alkohol. Osem let svojega življenja sem zapravil, a upam, da bo poslej šlo samo še navzgor,” je optimističen.
Gregor Mali je star 28 let. Po videzu nekoliko spominja na Elvisa Presleyja. “Tudi poje zelo lepo,” ga pohvali Simona Verstovšek, socialna delavka na Centru za socialno delo (CSD) Sežana. Prav njej se lahko zahvali, da je v življenju dobil novo priložnost ...
Pravilna odločitev
Pred poldrugim letom, ko se je po zdravljenju v psihiatrični bolnišnici v Idriji oglasil na sežanskem CSD, mu je predlagala, naj se iz domačih Hrpelj preseli v stanovanjsko skupino v Podgrad. “Vedel sem, da se moram odstraniti iz svojega okolja, če hočem, da je še kaj iz mene,” pojasnjuje Gregor. “Zdaj vem, da je bila to najbolj pametna odločitev, kar sem jih kdaj sprejel,” pove resno.
Kljub mladosti je v življenju okusil že marsikaj. Alkohol ga je vlekel vedno globlje v svoje brezno; ostal je brez službe, brez denarja, brez vsega. Njegovo življenje ni več imelo nobenega smisla. Bilo je že tako hudo, da si je poskusil vzeti življenje. A so ga pravočasno rešili. Pristal je na psihiatriji. Pustil je alkohol in si dneve lajšal s pomirjevali. A kaj kmalu je zašel v novo odvisnost - odvisnost od tablet. Ko jih je začel zalivati z alkoholom, je stopil na pot, ki je vodila naravnost v pogubo. Še en poskus samomora, bolnišnica, Idrija ... In nato drobcen žarek upanja na koncu temačnega predora ...
Gregor Mali: “Upam, da sem se jim z nastopom na svetovnem prvenstvu v Parizu vsaj nekoliko oddolžil za vse, kar so dobrega storili zame.”
Pomoč Centra za socialno delo
CSD Sežana je Gregorja vključil v program pomoči brezdomnim osebam in ostalim rizičnim skupinam prebivalstva. Kot pravi Simona Verstovšek, je cilj programa, ki je zaživel marca 2009, pomagati tem ljudem, da ponovno pridobijo življenjski standard, potreben za preživetje, da se čim bolj kakovostno reintegrirajo v socialno okolje in vrnejo na trg delovne sile, predvsem pa, da si povrnejo in zagotovijo človekovo dostojanstvo. In da se zavedajo, da so za svoje življenje v prvi vrsti odgovorni sami.
V program je trenutno vključenih 56 oseb. Mnogi med njimi imajo za zdaj še zagotovljeno nastanitev, lahko tudi v lastniškem stanovanju ali hiši, a jim grozi izselitev, bodisi zaradi izvršb, deložacij, družinskih sporov, nasilja, ločitev in še česa, opozarja Verstovškova.
Stiskam brezdomnih največkrat botrujejo dolgotrajna brezposelnost, revščina, obubožanost, včasih (ne nujno) nizka izobrazba, zelo pogosto pa šibke socialne mreže ali celo popolna odsotnost podpornih mrež. “Pogosto so težave teh ljudi povezane z odvisnostjo od alkohola, odvisnostjo od prepovedanih drog ali kake druge oblike odvisnosti, nemalokrat pa tudi z duševnimi stiskami in zdravstvenimi težavami,” pojasnjuje Simona Verstovšek.
Novo življenje v Podgradu
Gregor je svoj novi dom dobil v stanovanjski skupini CSD Sežana v Podgradu, ki je svoja vrata uradno odprla lani. V treh stanovanjih je na voljo 13 postelj, ki so njihovim uporabnikom tako rekoč prva postaja na poti v novo življenje. “V Podgradu sem se vključil v nogometno ekipo. Hvaležen sem jim, da so me sprejeli medse. Dobil sem novo družbo in se začel počasi postavljati na noge,” opisuje Gregor. “Zdaj bo že leto in pol, kar ne pijem, in počutim se dobro,” pravi.
Letos spomladi mu je Simona predlagala, naj se udeleži nogometne tekme, ki jo je pripravljal javni zavod Socio iz Celja in je bila namenjena izboru slovenske nogometne reprezentance socialno ogroženih. “Ker imam zelo rad šport - v mladosti sem dokaj uspešno treniral rokomet -, sem seveda šel,” pojasni Gregor. Njegovo nogometno znanje je očitno prepričalo selektorja, da je Gregorja uvrstil v ekipo, ki je avgusta zastopala Slovenijo na svetovnem prvenstvu v Franciji. “Zelo sem ponosen, da sem lahko bil del te ekipe,” pove z sijočimi očmi. “Resnično ponosen!”
Gregor je v Parizu prejel priznanje za najbolj požrtvovalnega in najbolj fer igralca prvenstva. “Sam tega ne bo povedal, je preskromen fant,” pojasni Simona Verstovšek. “Zelo smo ponosni nanj, saj se je res izkazal. Priprave in odhod v Pariz so od njega zahtevali veliko osebnega entuziazma in odgovornosti, pa tudi odrekanja in naporov. Udeležba na prvenstvu je namreč bila tudi velik finančni zalogaj, še posebej za nekoga, ki je socialno ogrožen in nima prihodkov,” še doda Verstovškova.
Zahvala za priložnost
Gregor se zaveda, da mu je življenje ponudilo še eno priložnost. “Vsi so že dvignili roke od mene. Le sežanski Center za socialno delo, društvo Vezi (društvo za duševno zdravje in kreativno preživljanje prostega časa, op. a.) in občina Hrpelje-Kozina, ki mi plačuje bivanje v Podgradu, so videli v meni neko upanje in mi pomagali. Upam, da sem se jim z nastopom na svetovnem prvenstvu v Parizu vsaj nekoliko oddolžil za vse, kar so dobrega storili zame. Upam tudi, da sem s tem, ko sem igral za reprezentanco, svojim staršem dal vsaj nekaj veselja. V teh letih, ko je moje življenje krojil alkohol, sem jim namreč nakopal toliko težav ...” žalostno pripomni.
Pred Gregorjem so zdaj novi izzivi. Talentov ima veliko, izvem, Gregor pa je previden: “Potrebujem čas, da dodelam določene stvari iz preteklosti, šele potem se bom odločil, kako in kaj naprej.”
PETRA VIDRIH
