“Bilo bi smešno, če bi vsi tulili v isti rog”

Če je Matej Arčon na prejšnjih volitvah županski stolček napadal iz ozadja in ga, tudi zaradi napovedi, da bo na občini zavel nov veter, na koncu osvojil, je letos kot župan bistveno bolj pod drobnogledom kritične javnosti.

> Na prejšnjih volitvah ste nastopili s sloganom Arčon za nov zagon . Kakšen zagon je prinesel Arčon?

“Nov zagon se čuti v zadnjih dveh letih, predvsem ker smo tako rekoč začeli iz nič. Bili smo uspešni na treh področjih, ki smo si jih zadali, in sicer pri infrastrukturi za šolsko in predšolsko vzgojo, urejanju središča mesta in varstvu okolja in narave. Veliko poudarka smo dali spodbudam gospodarstva.”

> Kako? Kot drugod po Sloveniji tudi na Goriškem ne kaže, da bi se gospodarstvo razvijalo ...

“Občine imamo tu omejene možnosti. Treba je vedeti, da je zaradi splošne krize moj mandat najtežji v samostojni državi. Čudežev ni mogoče narediti. Gospodarstvu pomagamo s finančnimi spodbudami v višini 700.000 evrov v treh letih. Poleg tega je bilo prek Sklada za razvoj malega gospodarstva od leta 2011 razdeljenih več kot pet milijonov evrov brezobrestnih posojil. 416.000 evrov smo v zadnjih treh letih namenili za javna dela. Pripravljamo tudi akt o subvencioniranju komunalnega prispevka, aktivno delamo na gospodarski diplomaciji. Pomagamo tudi Tehnološkemu parku, kjer imajo mladi upi podporo pri začetkih delovanja. Okrog 200.000 evrov na leto dajemo za javna dela. Veliko napora sem vložil v iskanje vlagatelja v Mip, a, žal, zanimanja ni.”

> Kaj pa turizem?

“Tu je še največ potenciala, ki je premalo izkoriščen. Občine smo se začele bolj povezovati, skupno nastopati doma in v tujini in se povezovati s sosednjo Gorico.”

> Ljudje se bodo na volišča podali skozi novo mestno središče, za urejanje katerega je šlo 3,5 milijona evrov. Ga je bilo treba urediti ravno sedaj?

“Zdaj je bila priložnost za pridobitev 1,1 milijona evrov iz EU in za unovčenje 580.000 evrov bančne garancije Euroinvesta. Če teh sredstev ne bi dobili, v naložbo ne bi šli, ker bi bilo negospodarno. Občina za naložbo, ki obsega 8000 kvadratnih metrov, iz lastnih sredstev plača manj kot dva milijona evrov. Urejamo tudi infrastrukturo pod zemljo, ki predstavlja dve tretjini naložbe. Središče mesta bo, tudi z urbanističnega vidika, urejeno za prihodnjih 30, 40 let. Bo srce mesta, privlačno za turiste in spodbudno za tiste, ki tam že delujejo.”

> Prav z njimi je na začetku obnove prišlo do kratkega stika ...

“Razumljivo je, da je zanje tega pol leta zelo težko. Po začetnih nesporazumih smo vzpostavili sodelovanje, se srečujemo, napovemo terminske plane. Ko se bodo zavedali, da bodo urejene vse površine in komunalna infrastruktura in bo 30 let mir, bodo laže zadihali. Pomembne so tudi vsebine, ki jih umeščamo, na primer Hiša eksperimentov, vinoteka in prodajalna tipičnih izdelkov.”

> Napovedovali ste 200 stanovanj za mlade družine, da bi privabili perspektivne mlade. A stanovanj ni: stanovanjski sklad jih na leto kupi kvečjemu deset, občina ne odobri denarja za gradnjo, ker je kriza ...

“Se strinjam. Na tem področju smo naredili manj od pričakovanega. Predvsem je to posledica gospodarskih razmer v državi. Moj načrt je bil izgradnja 200 stanovanj z javno-zasebnim partnerstvom. Pričakovali smo, da bi dobili investitorja, ki bi stanovanja zgradil in dal v najem stanovanjskemu skladu, ki bi po določenem času postal lastnik. Investitorja, ki bi bil sposoben to izvesti, v tem trenutku, žal, ni. Iz istega razloga smo se odpovedali gradnji garažne hiše pod travnikom pred mestno hišo. Obenem mislim, da ne sme biti naloga sklada, da gradi stanovanja, saj ni dovolj strokovno usposobljen za to. Pokazalo se je, da je tam, kjer je pred leti gradil, kakovost izredno slaba. Bolj smiseln je zato nakup.”

> Občina za poletne in zimske zabave porabi 200.000 evrov na leto, v štirih letih torej 800.000 evrov. Je, upoštevaje krizo, to smiseln strošek?

“200.000 evrov letno predstavlja 0,4 odstotka proračuna občine. Nekoč je Hit v poletno dogajanje v mestu vložil po pol milijona evrov, organiziral je tudi novoletne prireditve. Dokaz, da je naložba v prireditve smiseln strošek, je odziv ljudi, ki je izjemen, tako poleti kot pozimi. Ljudje se srečujejo, družijo, gre za utrip mesta.”

> Mladim je treba zagotoviti primerne pogoje za bivanje in kakovostno življenje, ste obljubljali. Mladina je dobila res dovršen in sodoben skate park. Še kaj, razen tega?

“Naloga občine je, da poskrbi za infrastrukturo in za pogoje delovanja mladine. Začeti je treba pri najmlajših. Na tem področju smo res veliko naredili. Uredili smo vrtce Prvačina, Ciciban, Julka Pavletič, OŠ Ledine, zaključili smo nekaj faz na OŠ Frana Erjavca, začenjamo s telovadnico Dornberk. Uredili smo najsodobnejši rolkarski poligon, mladim pomagamo prek Tehnološkega parka. Sofinanciramo prireditve, s 60.000 evri sofinanciramo društva na mladinskem področju, Mostovno podpiramo s 25.000 evri letno.”

> Projekt univerzitetnega kampusa stoji, univerza napoveduje selitev v Vipavo. Kako to, da ne pride do dogovora?

“Kot župan sem imel in imam korektne odnose z univerzo.”

> Enako pravi tudi rektor Danilo Zavrtanik, pa vendar ...

“Potem so očitno videli boljšo priložnost v selitvi v Vipavo, na poplavno območje, kamor, po mojem mnenju, univerza ne sodi. Pripravljeni so celo odšteti milijonski znesek za zemljišča, česar v Novi Gorici niso bili pripravljeni, pač pa so ga želeli brezplačno, in v tej smeri smo tudi iskali rešitev. Preverili smo vse možnosti glede plačila davkov. Odgovor, zakaj so se odločili za Vipavo, je na njihovi strani. Ne vem, ali je imela občina kdaj mačehovski odnos do univerze. Doslej je ogromno vložila vanjo.”

> Na univerzi trdijo, da želijo trdna zagotovila, da občina misli resno s ponudbo. Bi bilo smiselno objaviti razpis za stavbno pravico, čeprav univerza govori o selitvi? Če ne bi bil uspešen, bi ga nenazadnje lahko razveljavili.

“To so mi pravne službe odsvetovale. Če bi oni mislili resno, bi nam sporočili, da so zainteresirani za gradnjo, in mi bi objavili razpis. Bili smo skoraj dogovorjeni, a so oni objavili zbiranje ponudb za zemljišča. Ni mi jasno, zakaj. Pogodbe, ki so nam jih poslali marca, pa ne morem podpisati, ker je to pravno nemogoče.”

> Še menite, da se univerza ne bo selila v Vipavo? Se boste vendarle dogovorili za kampus v Novi Gorici?

“Pripravljenost na naši strani je vedno. Nova Gorica je regijsko središče, osebno sem pomagal zagotoviti prostore za Visoko šolo za umetnost v Gorici. Mislim, da se vodstvo univerze tega zaveda, in nisem prepričan, da ima podporo med študenti za selitev v Vipavo. Smo odprti za nadaljnje pogovore in tudi za iskanje drugih lokacij. Nimam nobenih težav, da bi se vrnili h Kornu. So pa mojo zamisel, da bi univerzo umestili v središče mesta, pozdravili tudi arhitekti in urbanisti.”

> Zelo boleč je bil propad projekta regijskega odlagališča. Ste naredili vse, da bi uspel, ali ste povlekli tudi kakšno napačno potezo?

“Naredili smo vse, da bi ga speljali do konca. Splet okoliščin je pripeljal do tega, da se ni realiziral.”

> Zavrle so ga tudi pritožbe krajanov. Ste se šli pravočasno pogovarjat z njimi?

“Bilo je ogromno sestankov, ugodili smo vsem njihovim zahtevam. Ko pa smo jim poslali dogovor, se je komunikacija prekinila. Po drugi strani jih razumem. Štirideset let so živeli v smradu in v zadnjem času do določene mere tudi neurejenem odlagališču. Da je do tega prišlo, je odgovornost Komunale. Čeprav smo jih peljali na ogled odlagališča na Koroško, predstavili projekt, da bo tehnologija sodobna, ne bo smrdelo, da bomo namestili dodatno protihrupno zaščito in podobno, nam niso verjeli. Postopki terjajo svoj čas, zakonodaja je, kakršna je. Na koncu ni bilo niti interesa države, da bi projekt ostal. Po mojem mnenju se je glavna napaka zgodila na začetku. Naredili so jo pristojni na ministrstvu, ki so točno vedeli, kakšno je stanje na tem področju in da Slovenija potrebuje tri centre, nam pa so govorili nekaj drugega. Druga napaka je bila, ker bi morala te centre prevzeti država in izpeljati vse postopke.”

> Kakšna bo usoda centra?

“Center ima prostorski načrt, slej ko prej bo imel pravnomočno okoljevarstveno soglasje, tehnologija izredno napreduje. Trenutno skušamo najti najbolj racionalno rešitev, da bodo ljudje plačevali čim manj. Dobivamo precej ponudb za odvoz smeti, tudi zunaj meja Slovenije.”

> Trenutno ste v konfliktu s Komunalo. Občine solastnice nameravate zamenjati nadzornike, ki naj bi zamenjali direktorja Andreja Miško. Zakaj takšna poteza? Gre za osebni spor?

“Ne, nikakor ne gre za to. Menjavo nadzornega sveta bomo predlagali, ker so odvzete glasovalne pravice, ker želimo imeti večji nadzor nad delovanjem podjetja. Nadzorniki bodo ugotavljali, ali so bila ravnanja direktorja pravilna ali ne. Opravili bomo skrben pregled podjetja. Interes šestih županov je, da pridemo do stoodstotnega lastništva podjetja, ki ima večino prihodkov iz opravljanja javnih služb. Na neki način rešujemo napake iz devetdesetih let.”

> Ko se je Komunala olastninila?

“Absolutno. Za ohranjanje delovnih mest je edino prav, da občine prevzamemo Komunalo. Poudarjam, ne gre za osebni spor. Direktor je dobro plačan in mora svojo funkcijo opravljati profesionalno, obnaša pa se politično, populistično zavaja ljudi, da se utegne zgoditi neapeljski scenarij. A to je njegov problem, ne moj. Nisem pa še doživel, da bi direktor družbe, ki je, sicer v manjšinski lasti občin, tako javno napadal kar šest županov. To je izredno neodgovorno.”

> No, do konca je srečno priplul projekt centralne čistilne naprave. Kdaj bo končana in kaj bo pomenila?

“Ta projekt je pred dobrim desetletjem že enkrat spodrsnil, takrat je občina EU celo vračala denar. Zdaj je edini projekt v Sloveniji, ki ima sprejet regijski prostorski načrt. Velik pomen ima predvsem s stališča varovanja okolja in narave in pri urejanju odnosov med Slovenijo in Italijo, saj se bodo vode prečistile. Poleg okoljskega vidika je pomemben tudi gospodarski. Veliko podjetij je dobilo posel.”

> Je z reorganizacijo občinska uprava res učinkovitejša in davkoplačevalcev to ne stane nič več?

“Stroški niso narasli. Največja dodana vrednost je projektna pisarna, ki bdi nad projekti različnih oddelkov. Ustanovili smo mestno blagajno, ki veliko pomeni občanom. Na račun projektov, ki jih dobimo na razpisih EU, dobimo tudi povrnjen del stroškov zaposlenih ali pridobimo nove sodelavce.”

> Simona Klauta, ki ste ga na občino pripeljali kot svojo desno roko na zaupanje, je odnesla afera z neprofitnim stanovanjem. Takrat ste ugodili njegovi pritožbi ... Je bila to napačna poteza?

“V javnosti se pojavljajo govorice, da sem bivšemu vodji kabineta stanovanje dal jaz, kar ne drži. Dodelil mu ga je stanovanjski sklad, ko nisem bil župan. Gre za pogodbeno razmerje med njim in stanovanjskim skladom. Pritožbi na zvišanje najemnine je skladno z zakonodajo ugodila naša pravna služba, jaz pa sem odločbo podpisal. Na inštitutu pravne fakultete so nam potrdili, da je bila odločba pravilna. Tu ni šlo za pravno, ampak za moralno vprašanje. Zato je odstopil.”

> Lani se je končala mučna zgodba s SGP Gorica. Tri milijone je bila “cena”, ki jo je občina plačala, da so se zadeve uredile. Kako stojijo zadeve sedaj? Je občina vknjižena na javnih zemljiščih, je Nova Gorica deblokirana?

“Lahko se začne projektiranje tretje faze zdravstvenega doma. Uredili smo krožišče na koncu Ulice Gradnikove brigade, pridobili zemljišče tudi na Bevkovem trgu. Vknjižbe potekajo, a jih je ogromno in postopki trajajo. Z upravljalci blokov se zelo korektno dogovarjamo za določitev pripadajočega zemljišča pri blokih. Zgodba je bila boleča, a gredo stvari v pravi smeri. Nova Gorica je deblokirana.”

> Občino vodite brez koalicije in opozicije, kot pravite, z iskanjem konsenza v mestnem svetu. V politiki ni romantike. Ko se usklajujejo interesi, je treba biti spreten trgovec in popustiti malo temu, malo onemu. Kako gre to na mestni občini?

“Prvo vodilo je, da uprava deluje transparentno. Da razkriješ vse karte in ničesar ne skrivaš. Da smo prebrodili štiri leta brez koalicije in opozicije, nisem zaslužen le jaz, pač pa vsi svetnice in svetniki. Vse akte predhodno uskladimo še pred sejo mestnega sveta. Zadovoljen sem, da smo vse najpomembnejše akte sprejeli tako rekoč soglasno. Večjega trgovanja absolutno ni bilo. Ko smo se usklajevali, je šlo vedno za manjše zneske. Pripravljen sem delovati z vsemi. Če se kdo hoče opredeliti kot opozicija, naj se. Spoštujem pa vsa mnenja. Bilo bi smešno, če bi vsi tulili v isti rog.”

> Za župana boste kandidirali brez stranke oziroma liste. Zakaj?

“Pri županski kandidaturi je pomemben človek, ne stranka. Dokaz so že volitve iz leta 2010, kjer sem bil izvoljen za župana, stranka, na listi katere sem kandidiral, pa je dobila le tri svetnike v 32-članskem mestnem svetu.”

> Šele v drugem mandatu boste izpeljali vse stvari, ki ste si jih zastavili v tem, napovedujete. Katere so te stvari?

“Prva je nedvomno tržnica v Novi Gorici. Imamo idejne zasnove, čakamo na spremembo aktov, saj enostavno ni bilo mogoče v teh letih urediti vsega. Zaključiti moramo naložbo v Varstveno delovni center, urediti nameravam 25-metrski pokriti bazen v mestu, telovadnico v Dornberku, humanitarni in mladinski center, kolesarske poti. Glavno vodilo ostaja skladen razvoj podeželja in mesta.”

MITJA MARUSSIG