Bio oglje: znanstveniki znova odkrivajo stare modrosti
V Sloveniji je skoraj še neznana, a docela naravna snov ne da bi onesnaževala okolje izboljšuje zemljo. Rastline z njo obilneje obrodijo ter so močnejše in bolj zdrave. To je bio oglje. Raziskovalec Milko Novič ima kljub letošnjemu mokremu poletju, ki pri marsikomu grozi z zmanjšanjem in obolevanjem pridelka, z ogljem nadpovprečno dobre rezultate.
“Z bio ogljem sem poskusno kmetoval že lani, a imam letos še večji in bolj zdrav pridelek. Krompir, ki so ga drugi v glavnem že izkopali, ima pri meni še vedno zelen nadzemni del in dela celo še mlade gomolje. Paradižnik, ki je letos pri drugih zaradi preveč vlage množično bolan in se suši, je pri meni zdrav, enako je z njegovimi plodovi. Rast v zemlji z dodanim bio ogljem očitno ustreza tudi rdeči pesi in drugim poljščinam, saj tako bujno prekrivajo tla, da skoraj ni kam stopiti,” je Milko Novič iz Brij pri Koprivi te dni razkazal svoje poskusno polje, kjer preizkuša bio oglje.
Kot Kraševca s trtami so ga k uporabi novega naravi prijaznega izboljševalca tal napotili tudi spodbudni poskusi z bio ogljem v vinogradih v tujini. “Pionir te rabe je bil Hans Peter Schmidt. Leta 2007 ga je prvič dodal v poskusni vinograd Domaine de Mythopia v Švici. Ob takojšnjih uspehih se je s to zamislijo v naslednjih letih selil še v Avstrijo, Nemčijo, Francijo, Španijo in Italijo, kjer je izboljšal pogoje za uspevanje trte v dodatnih 18 vinogradih. Sedaj komaj dohaja naročila po izdelavi bio oglja za vinogradnike, v čemer je našel svojo tržno nišo,” je še dodal Novič. Na Krasu je Novič sicer širše znan kot eden od pionirjev gojenja sivke, kot doktor kemije pa je pred kratkim z bio ogljem zašel še na eno zanj pionirsko področje dela.
Da oglje v tleh deluje kot njihov izboljševalec, so izkustveno vedeli že naši predniki. Arheologi po Evropi se tako množično srečujejo s tako imenovanimi pokopanimi tlemi. Te s svojo temnejšo barvo v odkopanem profilu vidno odstopajo od plasti tal nad in pod njimi. Ob načrtovanju avtoceste čez Divaški Kras so jih našli tudi v tamkajšnjih vrtačah v plasteh z datacijo iz srednjega veka ter še globlje, celo skoraj na dveh metrih globine, kjer je bila več decimetrov debela plast rodovitnih tal z ostanki oglja in lončevine ter ocenjeno častitljivo starostjo okrog 3500 let. Koristi dodajanja oglja tlom so izkustveno poznali tudi nekdanji staroselci območja Amazonije v Južni Ameriki. V razmerah tropskega pragozda, kjer je večina organske snovi v rastlinah, slabo rodovitna tla pa so skoraj brez njih, so v nemogočih razmerah uspeli ustvariti pogoje, v katerih so bujno uspevale različne kulture rastlin. V obdobju med 450 let pred našim štetjem in 950 let našega štetja jim je to uspelo z dodajanjem oglja, lončarskih črepinj ter organskih snovi, kot so ostanki rastlin, živalski iztrebki ter kosti. Analize kažejo, da ima kilogram te zemljine vase vezanega do 150 gramov ogljika, medtem ko imajo okoliška tla le do 30 gramov ogljika. Ta tla, ki jih danes poznamo pod imenom terra preta (črna zemlja) marsikje dosežejo znatno debelino, celo do dveh metrov. S svojo rodovitnostjo in številnimi koristnimi talnimi mikroorganizmi so aktivna še danes, več tisoč let po nastanku, zato jih lokalni kmetje uporabljajo ter zemljo prodajo kot dragocen kompost.
Bio oglje kot blažilec klime
Da misli resno, nakazuje tudi njegovo sodelovanje s še enim doktorjem kemije, Dušanom Klinarjem, raziskovalcem z Znanstveno - raziskovalnega središča Bistra iz Ptuja, s katerim preučujeta prenos svetovnih znanj o bio oglju v slovensko prakso in njihovo nadgradnjo. “Pregledala sva strokovno literaturo v Evropi, ZDA in drugod. Samo za obdobje med letoma 2005 in 2012 sva našla 1038 znanstvenih publikacij, v katerih je bilo omenjena beseda bio oglje,” izpostavlja Novič s pripombo, da skoraj ni večjega raziskovalnega centra v svetu, kjer se ne bi ukvarjali z bio ogljem. Poleg rabe za kmetijstvo narašča pomen bio oglja kot blažilca klimatskih sprememb, kjer je eden večjih problemov alarmantno naraščanje količine ogljikovega dioksida (CO2) v zraku. “Oglje je ena najbolj čistih oblik ogljika, saj ga vsebuje vsaj tri četrtine teže, neredko pa še več. En kilogram bio oglja je enakovreden 3,3 kilograma CO2, zakopan v zemljo pa je tam obstojen vsaj 1600 let, zato bi tako lahko na naravi in ljudem ustrezen način ubili vsaj dve muhi na en mah. Dejstvo, da vsak Slovenec letno ustvari kar devet ton izpustov CO2, to je enakovredno 2,5 tonam ogljika, je samo dokaz več, da se moramo tudi v Sloveniji aktivneje soočiti s tem problemom in iskanjem rešitev zanj, pri čemer je uporaba bio oglja zelo obetavna pot,” je Novič dodal v raziskovalni vnemi.
Mnoge koristi bio oglja
Oba raziskovalca trenutno najbolj zanima to, kar ostane v “reaktorju”. Bio oglje ima neslutene možnosti uporabe v sodobnem kmetijstvu. “Kot dodatek v tleh se uporablja za izboljšanje strukture zemlje, rastline v takšnih, bolj rodovitnih, razmerah prej in bolj bogato obrodijo, so močnejše in bolj zdrave. Ob povišani sposobnosti zadrževanja vode, ta je večja celo za šest krat kot v običajnih tleh, potrebujejo tudi manj zalivanja oziroma imamo manj problemov ob preobilnem deževju, kot je letos. Za naravo in denarnico je pomembno tudi to, da ob upočasnjenem izpiranju gnojil potrebujemo manj gnojenja ter ob povečani zračnosti manj mehanske obdelave tal,” Novič našteva koristi.
Ob dodatku bio oglja kompostu ali zemlji se tu znatno poveča dejavnost gliv, mikroorganizmov in črvov ter glist in ostalih talnih organizmov. “Za večjo učinkovitost moramo oglje zdrobiti, optimalna velikost delcev naj bi bila med velikostjo riževega in koruznega zrna. En gram oglja ima tako notranjo površino 400 kvadratnih metrov, ki deluje kot skrivališče in domovanje za organizme, zgolj deset gramov ima površino nogometnega polja, kjer se na in v oglje vežejo tudi hranila in voda,” Novič niza znanstvene ugotovitve o bio oglju.
Na vprašanje, kakšna je razlika med ogljem in bio ogljem Novič odgovarja: “Večina pozna običajno oglje, ki so ga kot gorivo z visoko kalorično vrednostjo ter kot sestavino za smodnik donedavno v večjih količinah pridobivali v posebnih kopah. Te so oglarji postavljali v gozdovih, na Primorskem masovno po Trnovski planoti, po oglju se imenujejo tudi naselja, kot so denimo Voglje pri Sežani. Ker se pridobiva pri nizki temperaturi, običajno okrog 300 stopinj Celzija, so pore še zapolnjene z bio-katranom in oljem, zato je to oglje, podobno kot klasični industrijski briketi oglja, za kmetijstvo manj primerno.” Bio oglje nastane pri temperaturi od 400 do 600 stopinj Celzija, kar je dovolj, da se pore “izčistijo”. Tudi tu pooglenitev poteka ob zmanjšani prisotnosti kisika. “Temu postopku rečemo piroliza. Čeprav je osnovni namen iz biomase odstraniti vodo, pa lahko s spreminjanjem pritiska in temperature v reakcijski posodi tu poleg bio oglja ustvarimo tudi različne deleže koristnih plinov ter celo utekočinjene izdelke, kot je olje za gorivo,” Klinar razloži široko paleto uporabnosti pirolizirane biomase.
Do pet kilogramov na kvadratni meter
Raziskovalca tudi dodajata, da bi uporaba čistega bio oglja v tleh zemljino na začetku lahko osiromašila ter s tem celo zmanjšala rast rastlin. “Da se ta faza, ko se bio oglje z vsemi številnimi praznimi porami šele aktivira, ne bi zgodila šele v zemlji, oglje po mletju že zunaj “obogatimo” s koristnimi dodatki. Temu rečemo nacepljenje ali strokovno inokulacija, zanjo pa poleg vode uporabljamo še raztopino gnojil, kompostno brozgo ali kaj podobnega,” doda Novič. Raziskovalci kot priporočljivo količino v kompostu svetujejo do 50 odstotkov bio oglja. “Več bi lahko poškodovalo življenje v njem, ob tem bi se za eno stopnjo tudi zvišal pH, kar vsem organizmom ne ustreza, manjše količine pa ugodno delujejo, čas razgradnje listja se tako celo prepolovi. Za zemljo velja pravilo, da naj bi bilo dovolj pet kilogramov bio oglja na kvadratni meter tal, da po vkopavanju dosežemo pozitivne rezultate, trajne koristi za biologijo zemljine pa so opazne že pri enem kilogramu na isto površino,” Novič daje še nasvet za največje koristi kmetovalcem in vrtičkarjem.
Ker ima skoraj polovica evropskih tal (pre)nizko vsebnost organskega ogljika, to velja zlasti za območje južne in zahodne Evrope, kmetijska stroka širom po Evropi zadnja leta polaga velike upe v uporabo bio oglja kot izboljševalca tal. “V Sloveniji, ki je četrta najbolj gozdnata država v Evropi, imamo ogromno lesa, s katerim zlasti po zadnjem žledolomu ne vemo kam, poleg tega imamo tudi pri nas v povprečju z organsko snovjo prerevna kmetijska tla, ki jih je potrebno izboljšati. Ob pomislekih, ki spremljajo vsako novost, se kot na dlani ponuja bio oglje kot ena od možnih rešitev. Ideja je v svetu že preizkušena, čas za njeno širšo uporabo, tudi v Sloveniji, pa je dozorel,” optimistično zaključujeta oba raziskovalca.
BOGDAN MACAROL
