Boris Pfeifer: Inovatorji nismo Baltazarji

“A to ni zame. S tistim denarjem sem financiral razvoj novih izdelkov in patentne zaščite. Inovatorska žilica mi ne da miru. Kamorkoli se ozrem, vidim stvari, ki bi se jih dalo izdelati bolje,” pravi koprski inovator, lastnik več deset patentov.

>Kot inovator ste začeli s posebnimi ograjami, ki jih uporabljajo za oglaševanje pri hitrih športih. Je to vaš največji uspeh doslej?

“Mobilni oglaševalni sistemi (easyshow) - uporablja jih tudi Ferrari na dirkah za formulo ena - so vsekakor moj največji uspeh doslej, a ni bil prvi patent. Drži pa, da sem od takrat naprej intenzivneje razvijal nove izdelke. Zdaj se ukvarjam s patentiranjem boksov, ki jih je mogoče uporabiti na športnih in sejemskih prireditvah. Po moje bo to še večji uspeh.”

>Kje je nastal vaš prvi izum?

“V domači garaži.”

>Kot Steve Jobs?!

“Ja ... Vendar je rezultat v primerjavi z njegovim bolj 'bonsai' . Glede prizorišča pa: ja, v garaži kot mnogi drugi navdušenci. Moja prva oglaševalna ograja je bila dolga 50 metrov, naredil pa sem jo s kosi, ki so povsod na voljo; uporabil sem, denimo, navadno okovje za vrata. Kljub vsej enostavnosti je izum reševal osnovni problem, sicer ga ne bi nihče kupil. In ko je prva ekipa kupila ta sistem, se je usul plaz naročil. Da, easyshow je dolgoročno spremenil moje življenje. Zaradi tega sem šel na svoje.”

>Se je pri nas mogoče preživljati kot inovator?

“Da, zame to velja. Od leta 2004 sem samostojni podjetnik. Pri meni je zaposlena tudi žena, ki skrbi za računovodstvo. Zadnje čase piše tudi patente.”

> Se spomnite, kaj ste naredil z izkupičkom za svojo prvo prodano inovacijo?

“Seveda, in sploh ni šlo za majhen znesek. Če bi hotel, bi lahko za nekaj let z družino odšel na Havaje in užival v brezdelju. A to ni zame. S tistim denarjem sem financiral razvoj novih izdelkov in patentne zaščite. Ni pametno, da že ob razvoju patenta k financiranju pritegneš vlagatelje; ob prodaji potem poberejo preveč. Zato se vsega že od začetka lotevam sam.”

>Preden ste se povsem posvetili inovatorstvu, ste bili redno zaposleni v Tomosu. Kaj vas je prepričalo, da ste pustili redno službo?

“Imel sem srečo, da se je tedaj ujelo več dejavnikov: moj izdelek je prišel ob pravem času, ni bilo recesije, našel sem podjetje, ki je iskalo to, kar sem ponujal … Moj prvi inovativni izdelek je bil mobilni oglaševalni sistem za športne prireditve, ki je še danes zelo cenjen. Veliko povpraševanje po tem izdelku me je ujelo povsem nepripravljenega. Usul se je pravi plaz naročil, ki me je spravil v obup.”

>V obup? Zakaj?

“Nisem vedel, kaj naj bi. Jaz ne znam voditi podjetja, pravzaprav me to nikoli ni niti zanimalo. Mene zanimajo izumi, ne pa vodenje tovarne. Oglasil sem v patentni pisarni in pojasnil zagato. Nasmihali so se; običajno se k njim zatekajo inovatorji, ki jih v obup spravlja to, da nimajo dovolj naročil, ne pa, ker bi jih imeli preveč. V pisarni so me povezali z znanim slovenskim podjetjem in zaradi njihovega interesa za trženje mojega inovativnega izdelka sem pač moral odpreti podjetje in pustiti redno zaposlitev v Tomosu. To je bila prelomnica - od takrat se ukvarjam izključno z inovacijami na različnih področjih. In ni mi žal, da sem se odločil za to.”

>Boris Pfeifer, s.p., raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju tehnologije, piše na vaši vizitki. Ali zgolj “inovator” pri nas ne bi zvenelo dovolj resno?

“Beseda inovator ima, vsaj pri nas, večinoma negativen prizvok. Nekatera podjetja te niti ne sprejmejo na pogovor, ocenjujejo, da so inovatorji 'prodajalci megle'. Drži, inovatorji imamo nekatere osebnostne značilnosti, ki jih marsikdo noče sprejeti ali se jim prilagoditi ... Prepričan pa sem, da bi prav ti 'neprilagojenci' lahko veliko prispevali h gospodarstvu, če bi jih znali vključiti v procese.”

>Inovativnost je pomembna sestavina razvoja, zlasti za izhod iz krize. Ga je v Sloveniji dovolj?

“Jezi me, ko slišim od ljudi, ki govorijo o naši prihodnosti, da ta sloni na inovacijah ... Samo besede na raznih prireditvah, konferencah in nič več. Voditelji to govorijo, ker so v teh časih v modi povezave med znanjem, inovativnostjo in uspešnostjo, nič pa ne naredijo, da bi te povezave zaživele tudi v praksi. Inovatorji smo prepuščeni samim sebi, naš uspeh je prevečkrat odvisen od naključij. Kar z drugimi besedami pomeni, da je po slovenskih predalih ogromno dobrih rešitev, ki morda nikoli ne bodo ugledale luči sveta. Vsaj doma ne, kot da za Slovenijo niso dovolj dobre. Poglejte, naš najboljši inovator je svoje inovacije - po takih izkušnjah doma - prodal v tujino.”

>Stroški za patentne vloge marsikomu vzamejo pogum …

“Zavod Aktivni inovatorji Slovenije se kar močno angažira. Ponuja pomoč pri težavah, s katerimi se spopadajo inovatorji, pomaga pri pripravi patentov, nekatere tudi sofinancira, ponuja pomoč pri dostopu do koristnih informacij … Veliki stroški za patentne vloge in dejstvo, da velika večina inovatorjev nima ekonomskih sposobnosti, da bi projekt lahko spravili v življenje, sta drugi dve glavni točki, na katerih bi morali pristojni ukrepati. Tu bi se dalo marsikaj organizirati, glede na to, da imamo nešteto razvojnih centrov, zavodov, agencij ... Lahko bi jih prestrukturirali in oblikovali, denimo, ekipo, ki bi inovatorjem pomagala pri izdelavi patentne vloge, pa ekipo tržnikov, ki bi poskrbeli za plasiranje izdelka na trg … Opcij je veliko, vendar dokler bodo vsi birokratski in finančni problemi, ki ovirajo pritok inovacij v gospodarstvo, le na ramenih inovatorjev, bomo obtičali, kjer smo - na 24. mestu lestvice inovativnosti v Evropski uniji.”

> Kaj bi bilo po vašem mnenju treba narediti?

“Najprej bi bilo treba urediti status inovatorja. Zoprno je, ko se predstavim z nazivom, ki pri nas nima formalnega statusa. Imam občutek, da nas enačijo z izmišljenim profesorjem Baltazarjem ... Ki veliko fantazira, a nič ne naredi. Če imamo v registru avtokleparje, mehanike … zakaj ne bi imeli še inovatorjev? Status nas ne bo rešil iz začaranega kroga, v katerem se vrtimo inovatorji, a bi bil lahko vsaj začetek. Ureditev statusa bi namreč dolgoročno razblinila predsodke o inovatorjih. Razdelil bi jih v več skupin. V prvi bi bili avtorji invencije na ozkem področju, ki dlje od prototipa niso prišli; to so ljudje, ki jih nekaj moti in najdejo rešitev zanjo. V drugo skupino bi uvrstili inovatorje, ki izumljajo na več področjih, v tretjo pa bi sodili tisti, ki inovirajo na tako rekoč vseh področjih; imajo roko nad vsemi fazami in inovacijo zagotovijo na ključ.”

>Vaš najbolj svež podeljeni patent je za aktivni stol. Kako napredujete z iskanjem proizvajalca, bo stol kmalu na trgu?

“Aktivni stol je prava revolucija med stoli. Zaradi posebnega ležaja se giblje v vse smeri, od človeka, ki sedi na njem, pa terja vzdrževanje ravnotežja, kar krepi mišice skeleta in druge mišice. Zanj sem imel resnega potencialnega kupca, vendar mi zaradi nenormalnih razmer v gospodarstvu še ni uspelo najti nikogar, ki bi bil pripravljen na njegovo proizvodnjo. Prečesal pa sem bolj ali manj vsa podjetja s pohištvom. Še bom vztrajal; izdelek je odličen, boljših rešitev na obzorju ni. Še več: v sodelovanju z Univerzo na Primorskem bom skušal tudi znanstveno dokazati njegove prednosti in učinke - da s sedenjem krepimo nekatere mišice.”

>So vam že ukradli kako idejo oziroma inovacijo?

“Na Kitajskem so do potankosti prekopirali moj mobilni oglaševalski sistem. In celo katalog in vsebino ... Lagal bi, če bi rekel, da me ni pogrelo, a nimamo primernega orožja, da bi preprečili kopiranje. Imamo patent, večina pa nima ne denarja ne volje, da bi se šli sodno vojno. Še najbolje pri tem je, da Kitajci in drugi, ki najpogosteje kopirajo, niso znani po inoviranju. Če si dovolj hiter pri izboljšavah izdelkov, ti posnemovalci ne morejo slediti tako hitro. Posnemanje manj boli.”

>Če bi se sami lotili proizvodnje svojih izumov, bi nedvomno zaslužili več. Zakaj se ne odločite za to?

“Ni mi do tega, da bi se ukvarjal denimo z nabavo, prodajo, proizvodnjo. Raje izumljam.”

>Ali inovirate tudi vaše stanovanje?

“Sem se lotil nekaterih stvari, pa me je žena kmalu ustavila.”

>Ste na domačem prizorišču dobili tudi navdih za kak izum?

“Da, prav zdaj se ukvarjam s sistemom za recikliranje vode v stanovanju. Odpadno vodo iz tuša, pralnega stroja in kuhinje bi uporabljali za splakovanje wc školjke; pritok vode bi bil tako rekoč stalen, v majhnih curkih. Prijazno do okolja in seveda veliki prihranki. To bi bilo še zlasti dragoceno za hotele ali druge velike porabnike vode.”

>Sta ekologija in varčnost na vseh področjih pomembni tudi pri inovatorstvu?

“Absolutno. Poslanstvo inovatorjev je, da stremijo k reševanju problemov, in ekologija je zdaj največji izziv. Ena izmed mojih zadnjih inovacij so električni motorji, ki jih je mogoče brez težav namestiti na dvokolesa na bencinski pogon. Ta inovacija je bila razstavljena na sejmu v Milanu in je požela veliko zanimanja.”

>Pričakujete odpor velikih naftnih družb?

“Največja nevarnost je, da pridejo in odkupijo ta patent. Tako ne bi prišel nikoli na trg.”

SONJA RIBOLICA