Brezbožnikov sebični gen

Vznemirljivo, na skoraj 800 straneh popisano življenje, ki ga spoznavamo skozi prevod Katje Zakrajšek, se v prvi knjigi Moč čudenja prične v Keniji, kolonialnem tropskem raju britanskega imperija, kjer se je Richard Dawkins rodil sredi druge svetovne vojne, leta 1941. Biolog uvodoma portretira mnoge, morda celo premnoge prednike in sorodnike, zatem opisuje povojno postopno vračanje družine v Anglijo, pa zgodnjo ljubezen do književnosti in glasbe, versko vzgojo, obrat k znanosti in skepticizmu, študij na oxfordski univerzi ... Mimogrede naniza še kup zanimivosti o sebi: da ne zna risati, prizna, da likovnih umetnin ne zna niti gledati, da ga najbolj gane poezija, tudi do solz, le nekoliko manj pa glasba ... Prvi del avtobiografije sklene z izidom knjižnega prvenca Sebični gen (1976). Zanimiv je že njegov nastanek: leta 1973 je Dawkins preučeval murne, vendar je moral delo zaradi vladne redukcije električnega toka začasno prekiniti. Da bi ne stal križem rok, se je lotil pisanja knjige, ki jo je šaljivo imenoval “uspešnica”. In res je to postala!