Cankar, Finžgar in Miki Muster so z Buldožerjem prišli na morje
V soboto je bil Koper živahen kot že dolgo ne: na več krajih so se glasno pomerile ekipe prve pomoči, na tržnici so poštene ljudi kot sitne muhe obletavali županski kandidati, medtem ko je Prešernov trg - Muda, po domače - gostil prvi mednarodni sejem Knjige, sol in Koper, ki sta ga družno pripravila Antikvariat Glavan iz Ljubljane in domačin Libris.
Peščico ljubiteljev starih knjig in tiskov sta stara znanca osrečila že večer prej, ko sta na dražbi v Librisovem antikvariatu kupcem ponudila 94 dragocenosti. Več kot pol jih je našlo kupca, med njimi tudi plakat in prva vinilna plošča kultnega benda Buldožer Pljuni istini u oči (1975), ponujena za izklicno ceno 85 evrov in prodana za pet evrov več. Z najvišjim skokom se je tega večera bahala razglednica s podpisi Otona Župančiča, Ivana Zormana, Josipa Mantuanija, Izidorja Cankarja, Frana Saleškega Finžgarja in drugih. Ingrid Celestina iz Librisa jo je po naključju našla v snopu razglednic, ki jih je bila odkupila. Dragocena najdba - ob nezaslišano mikavni izklicni ceni 40 evrov se je gnetlo precej tekmecev, najdrznejši pa je razglednico s podpisi vred dobil za 185 evrov.
Novi dom je našel tudi pisemski papir Grand hotela Union iz Ljubljane, na katerega je naš prvi pisatelj Ivan Cankar pred skoraj sto leti s svinčnikom napisal sporočilo znancu, zdravniku Francu Dergancu; mimogrede, po njegovem istoimenskem sinu, takisto zdravniku, je poimenovana šempetrska bolnišnica.
Cankar, ki je Derganca večkrat žical za cigarete Memphis, je 10. septembra 1917 svojemu dobrotniku prek sla, vajenca v hotelu, poslal lično izpisano prošnjo: “Prosim Te, izroči, kar in kolikor pač moreš, temu fantu, ki ga pošiljam.” Sporočilo ni nič posebnega, a posebno postane v trenutku, ko ga lastnoročno zapiše tak klasik. In si prisluži objavo v njegovih zbranih delih. A tam ga zaman iščemo - uredniku pisateljevih pisem Jožetu Mundi pred štirimi desetletji “kljub večkratnim prošnjam ni bilo omogočeno, da bi prepisal še nenatisnjene dopise”, se podučimo v opombah.
Kadar taki biseri in biserčki znenada vzniknejo, pritegnejo zbiralce, pravi Rok Glavan, vodja petkove dražbe. “Tudi na tokratni dražbi so sodelovali tako zasebniki kakor javne ustanove, nekateri s pisnimi ponudbami. Morda je bilo zasebnih ponudb tokrat nekoliko več zaradi lokacije dražbe,” pravi. Marsikdo se je zbal, da bi ga morebitni prometni zastoj na primorski avtocesti, ki jo zadnje čase divje popravljajo, prikrajšal za želeni predmet.
Naši zbiralci so namreč resni ljudje. Ni jih malo, a ker nekateri raje ostajajo anonimni, Glavan ne more govoriti o njihovem številu. “Vem le to, da zbirajo in preučujejo knjige na enaki kakovostni ravni kakor njihovi kolegi po svetu,” pravi. “Zbiralci so obeh spolov in zelo različnih izobrazb. Pred leti sem delal raziskavo, kjer sem ugotovil povprečni profil zbiralca: moški srednjih let in visoke izobrazbe.”
Zelo dobro sodeluje tudi z ustanovami, katerih poslanstvo je zbiranje tovrstnega gradiva, denimo z Narodno in univerzitetno knjižnico, Narodnim muzejem, večino lokalnih ali regionalnih knjižnic in drugih kulturnih ustanov. “Sodelovanje je v veliki meri odvisno od tega, kako je posamezni kustos zavzet za pridobivanje redkega gradiva. Zanesenjaki med njimi na laž postavljajo 'mantro', češ da ni denarja za odkup zanimivega gradiva.”
Brez zanesenjakov pa ne bi bilo niti sobotnega koprskega sejma, na katerem je tovariško sodelovalo kar osemnajst udeležencev: poleg Librisa in Antikvariata še Mali neboder z Reke, Nova stvarnost iz Zagreba, Pomorski muzej iz Pirana, Antika iz Celja, zakonca Janežič iz Kopra, Stripartnica Buch iz Ljubljane, čisto nov ljubljanski antikvariat Alef ...
Nekateri so se odzvali na povabilo, drugi ne. “Povabili smo vse, saj smo si želeli čim živahnejšega dogodka,” pravi Ingrid Celestina iz Librisa. S kolegi se aprila vsako leto srečuje na festivalu BOOKtiga v Poreču, kjer so se domislili, da bi podobno druženje poskusili prirediti tudi v Kopru.
Rečeno, storjeno. Kupci so bili veseli knjižnega razkošja v domačem mestu, prodajalce pa je vzradostilo že to, da so prišli na morje, in to na lep sončen dan, ugotavlja njihova gostiteljica in se nadeja, da bo tovrstno druženje postalo tradicionalno. Kolega Glavan ji pritegne: “S sejmom sem kot soorganizator izjemno zadovoljen. Odziv je odličen. Gre le za ponudnike redkih in rabljenih knjig in tiskov, ne starinarjev. Tudi kot trgovec sem zadovoljen, saj je bil prvi sejem trgovsko živ in bilo je res veliko obiskovalcev. Kot kupec sem zase in za svoje stranke našel veliko zanimivega gradiva, kot antikvar pa sem nadvse zadovoljen z druženjem in z izmenjavo izkušenj, ki nas bogatijo.”
Dodaja, da je prihodnost sejma odvisna tudi od tega, ali jim bo uspelo pridobiti nujno podporo: “Stroške celotnega letošnjega dogodka sta poravnala Libris in Antikvariat Glavan. Vsak razstavljalec je dobil brezplačno stojnico in nismo pobirali vstopnine, torej lahko sklepate, da finančnega priliva, ki bi vsaj deloma omilil stroške, ni bilo.”
A to bodo že nekako uredili, poudarja. Najpomembnejša je volja, ki je zanesenjakom ne manjka.
ANDRAŽ GOMBAČ
