“Če ne bomo začeli živeti drugače, bo zabave konec prej, kakor si mislimo”
Matevž Lenarčič, pilot, alpinist, biolog, okoljevarstvenik in fotograf iz Nazarij v Savinjski dolini, se po sedmih letih z ultralahkim letalom ajdovskega Pipistrela spet odpravlja na polet okoli sveta. S projektom GreenLight WorldFlight naj bi se z brniškega letališča med oblake dvignil že minuli torek, pa so mu zapleti omogočili, da pred odhodom odgovori še na nekaj vprašanj. Poklicali smo ga v torek.
> Zdaj naj bi bili že v zraku, pa še zmeraj niste. Kaj se vam dogaja?
“Prav danes naj bi odletel, a se je zapletlo pri zavarovanju letala, tako da smo bili odhod prisiljeni prestaviti za dva, tri dni. Po novem je predviden odhod 6. januarja, v petek zjutraj.”
> Zakaj se je zapletlo?
“Nimam pojma. Z zavarovalnico Triglav smo urejali zavarovanje, prek podzavarovalnic smo uredili obvezno zavarovanje za ves svet, kasko zavarovanje pa so dan pred odhodom zavrnili. Ne vem zakaj. Običajno je bil to manjši problem.”
> Ste pa težav z birokracijo baje že vajeni.
“Se dogajajo. Šoki so takšni in drugačni. Polet okrog sveta je logistično kar zapleten, opravka imaš z veliko birokracije, z različnimi mentalitetami ...”
> Označujejo vas za ekstremista. Se tudi sami prepoznate v tej oznaki?
“Sploh ne. Ne vem, zakaj bi se.”
> Morda zato, ker večini nikoli ne pade na misel podvig, kakršnega ste se lotili.
“Meni ne pade na misel, recimo, skakati po eni nogi od Pirana do Kopra. Če zadevo obvladaš, ne gre za ekstremizem, ampak za dejavnost, ki jo pač počneš. Nekatere dejavnosti so bolj, druge manj nevarne, nihče pa takih reči ne počne iz samomorilnih nagibov. Poleg tega se tudi čimbolj pripraviš in potencialno nevarnost tako zmanjšaš na minimum.”
> Kako ste se pripravljali? Koliko je vaše potovanje že začrtano, predvideno?
“Predvidena je celotna pot, ki naj bi trajala dva in pol, morda tri mesece. Potekala bo v glavnem po južni polobli, šestkrat bom preletel ekvator, skupno napravil skoraj 100.000 kilometrov, kar je skoraj dvakratni obseg ekvatorja. Pripravljamo se že dve leti. Izkušenj je že veliko, saj je za mano že en posrečen let okrog sveta, pa tudi en ponesrečen. Vloženega je ogromno znanja, denarja, časa. Precej dobro smo pripravljeni, čisto stoodstotno pa ne moremo biti, prav zaradi težav, ki se dnevno pojavljajo.”
Včeraj so s Slovenske turistične organizacije najprej sporočili, da so težave z zavarovanjem vendarle odpravljene, torej Matevž Lenarčič lahko poleti na pot okrog sveta, kmalu pa je sledilo še obvestilo, da je “prišlo do nepričakovanih težav, povezanih z vremenskimi razmerami”, zato so polet spet prestavili.
> Vas pričakujejo že v vseh državah, ki jih nameravate preleteti?
“Preletna dovoljenja ureja nemška agencija Flight Service International. Največkrat jih dobi samo kakšen dan pred dejanskim preletom. Razumeti je treba, da gre za države, kjer je birokracija še močnejša kakor pri nas. Nekatera dovoljenja že imamo, nekatera še prihajajo, v nekaterih državah pa sploh niso potrebna.”
> Katere države pa so najtrši orehi?
“Na poti, po kateri bom letel, gotovo afriške. Ne vemo, kaj se dogaja v Libiji, za zdaj od tam še nismo dobili odgovora. Težavne so tudi centralnoafriške države, od Konga do Nigerije. In seveda Čile, kjer neradi izdajo dovoljenje za prelet Pacifika, saj si težko privoščijo reševalno intervencijo v primeru nesreče. Tu so še Nepal, Himalaja in tako naprej.”
> Kateri kraji od letalca terjajo največ napora?
“Največ je odvisno od vremena. Če je slabo, je letenje seveda zahtevnejše. Največ težav pričakujemo v Južni Ameriki, Patagoniji, nad Antarktiko in Pacifikom, kjer so v tem času cikloni, kakor so tudi v Avstraliji. Sproti bo treba načrtovati, upoštevati vremenske razmere. Tudi Himalaja je februarja precej vetrovna. Če želiš v enem kosu preleteti svet, pač ne moreš pričakovati, da bo povsod idealno.”
> Bo prelet Mount Everesta vrhunec potovanja tako dobesedno kakor metaforično?
“Računamo, da bo. Letalo smo testirali do višine 8500 metrov, više nam kontrola ni dovolila. Sem pa prepričan, da je zmožno leteti tudi še tistih štiristo metrov, kolikor manjka do vrha Mount Everesta.”
> Pred sedmimi leti ste svet obkrožili z letalom Pipistrel sinus 912, zdaj pa ga nameravate z virusom SW 914. Kakšne so razlike?
“Podobni sta si, le da ima virus krajša krila in je hitrejše, obenem ima slabše jadralne zmožnosti. Vsako letalo je namreč kompromis. Zdaj smo se odločili za takšno, ker ima tudi motor s turbo polnilcem. S klasičnim motorjem ne prideš na višino, kakršno nameravamo doseči. Zaradi redkejšega zraka.”
> Letalska kabina je dokaj majhna. Kaj boste vzeli s seboj?
“To terja skrben premislek. Večina letala je gorivo, 350 litrov, kar omogoča približno 4000 kilometrov preleta, če ni vetrovno. Z mano gredo instrumenti za detekcijo črnega ogljika, torej saj v ozračju. Potekala bo namreč raziskovalna naloga. Letalo bo pošiljalo podatke domov, v Slovenijo, na podjetje Resoil. Črni ogljik je drugi največji povzročitelj tople grede, s čimer pa se ukvarjajo redki, saj vso pozornost požanje ogljikov dioksid. Zato je naš projekt toliko dragocenejši. Prvi bomo preverili, koliko te svinjarije je po svetu. In kje vse je. No, poleg tega bodo z mano še komunikacijska, računalniška, snemalna oprema, kisik, oprema za vse možne težave, polarne, tropske, puščavske ... Za osebno prtljago je na voljo zelo malo prostora, tako da je treba dobro premisliti, kaj vzeti.”
> Ne bo šla z vami na pot nobena knjiga in nič glasbe?
“Brez glasbe ne gre. Moja otroka sta mi na telefon spravila tristo skladb v mp3 formatu.”
> Kaj boste poslušali?
“Všeč mi je raznovrstna glasba, a rockovske klasike imajo prednost.”
> Baje boste med letenjem tudi fotografirali in s tem že pripravljali svojo novo monografijo Vode sveta.
“Drži.”
> Bo tudi ta ekološko zaznamovana?
“Absolutno! Celotna moja dejavnost je usmerjena v ekologijo. Voda je na svetu sicer ogromno, a vsak dan manj takih, ki so uporabne za človeka. Za kar smo krivi predvsem sami. Če ne bomo začeli živeti drugače, bo zabave konec prej, kakor si mislimo.”
> Je pa vaš način potovanja še zmeraj težko zgled za druge. Predrag je ...
“Drag je, drži. Dolgo traja, potrebnega je precej goriva, logistike, dovoljenj ... Obenem pa sporoča, da je svet treba spoznati, če ga želimo varovati. Naše razmišljanje je treba obrniti od čim večji, čim boljši, čim močnejši k čim manjši, čim ekonomičnejši, čimbolj okolju prijazen. Kar ponazarja ta polet. Opravljen bo z najmanjšim letalom, ki je kdaj letelo okrog sveta in ki ima obenem najmanjšo porabo goriva.”
> Ste se pri načrtovanju poti morali čemu odpovedati?
“Najprej sta bila v načrtu še severni in južni tečaj, a bi takšen prelet terjal deset mesecev, saj obeh ne moreš obiskati v istem obdobju. Poleg tega te južni tečaj stane najmanj pol milijona evrov, kolikor v Sloveniji trenutno ni mogoče nabrati. Bo pa potovanje vseeno zanimivo.”
> Boste morda načrtno obiskali tudi kakšne kraje, ki so vas navdušili že leta 2004?
“Ne, ne, ponavljati stvari nima smisla. Tudi nove stvari so lahko zanimive. Videti je treba, kako ljudje živijo drugod in kako so zadovoljni z manj, kakor imamo mi.”
> Ste v otroštvu brali Julesa Verna in njegovo V 80 dneh okoli sveta?
“Seveda, take knjige smo prebirali. Jasno, bile so navdih. Ampak Jules Verne je pisal fantastiko, zato so bile še pomembnejše kake druge, take, ki so opisovale resnične dosežke.”
> Na primer?
“Od Lindbergha do drugih velikih letalcev. Že leta 1924 je ameriška vojska letela z dvomotorci. Zanimala sta me tudi Jacques Cousteau in njegovo osvajanje morskih globin. Pa knjige o himalajskih odpravah. Takšne reči so zmeraj motiv, energijski pospešek tudi za druge ljudi.”
> O Julesu Vernu sprašujem, ker njegovih osemdeset dni sovpada z dolžino vašega poleta.
“Res je, moj prvi polet je trajal točno osemdeset dni. Popolnoma je sovpadal z Vernovim, ampak kakor pravim - Vernova knjiga je fantastika, moje početje pa resničnost.”
> Na pot boste krenili proti zahodu. Baje zato, ker boste tako imeli daljše dneve in krajše noči ...
“To niti ni tako pomembno. Pomembneje je, kako pihajo vetrovi. Čez oceane pihajo na nizkih višinah pasati, zato je ugodneje kreniti proti zahodu. Nikoli pa ne veš, kakšne bodo dejanske razmere. Bomo videli. Držite pesti.”
ANDRAŽ GOMBAČ
