“Če vprašanja tranzita ne bomo rešili zdaj, ga ne bomo še 25 let”
Z najino različico gradnje hitre ceste do Dragonje rešujeva vprašanje tranzitnega prometa skozi Istro. Če ga ne bomo rešili zdaj, ga ne bomo še nadaljnjih 25 let, prometa pa je iz leta v leto več, je nazoren Livio Jakomin. Z Igorjem Zajcem državi predlagata, naj hitro cesto do mejnega prehoda Dragonja spelje pod izolskimi Baredi in mimo zaselka Bandel v dolini Drnice. Takšna povezava bi bila dolga samo 3,7 kilometra, zgraditi naj bi jo bilo mogoče že za nekaj več kot 115 milijonov evrov.
Livio Jakomin, v letih 1975 - 1980 prvi človek komiteja za promet in zveze, takratni slovenski minister za promet, in Igor Zajec, od leta 1996 do 1999 državni sekretar na prometnem ministrstvu, kasneje tudi direktor Slovenskih železnic, nadaljujeta tam, kjer je končala država. Hitro cesto do Dragonje ji je, kljub drugačnim načrtom, uspelo pripeljati le do Jagodja oziroma Izole, če upoštevamo, da so štiripasovnico med Izolo in Jagodjem zgradili že pred leti.
Vlada je decembra 2012 potrdila predlog najustreznejše različice trase hitre ceste Koper-Dragonja, ki na območju Bandela pod Grintovcem (pred priključkom za Padno) predvideva obojestranski bencinski servis z manjšim počivališčem. Oskrbno postajo Bandel omenjata tudi Jakomin in Zajec. Zanimivo pa je, da je koprsko podjetje podjetje Finali Trading (registrirano za zbiranje in predelavo gradbenih odpadkov) z Emilom Grižonom na čelu tam že pred najmanj osmimi leti kupovalo parcele. Grižon je leta 2007 za PN povedal, da je kupil dve parceli in da zanju ureja dostopno pot, začel pa je odlagati gradbeni in drug material ter krepko prekoračil pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje. Namesto 100.000 kubičnih metrov je odložil vsaj 225.000 kubičnih metrov materiala. Meliorirati je začel tudi zemljišče na drugi strani ceste, ob gostilni Baladur. Da bodo obojestranski bencinski servis umestili tako, da bo v največji možni meri prekril območje nasutja, so nam na Darsu potrdili poleti 2013.
Predor Baredi
Za gradnjo 5,2 kilometra dolge trase hitre ceste med Koprom in Izolo, ki vključuje 2,2-kilometrski predor Markovec, je država potrebovala enajst let. Lokacijski načrt za gradnjo te trase je sprejela leta 2004, cesto pa je odprla šele 5. junija letos.
Jakomin meni, da bi z novo povezavo med Izolo in Bandelom ovrednotili tudi nazadnje zgrajeni hitri odsek Koper-Izola, ki je državo stal 166 milijonov evrov. Trasa, ki jo predlagata z Zajcem, bi se namreč začela 200 metrov od novega izolskega krožišča proti Jagodju, od koder bi jo speljali proti komunalni deponiji na Baredih. Zajec ocenjuje, da bi imela štiri- do petodstotni naklon, kar je še dopustno. Hrib bi prebila vzhodno od deponije in pot nadaljevala skozi predor, ki bi se končal v dolini Drnice, desno od vinogradov Vinakopra. Od tam bi morali cesto potegniti le še do oskrbne postaje Bandel, ki jo predvideva osnutek državnega prostorskega načrta (DPN) za hitro cesto Koper-Dragonja in nadaljevati po predvideni trasi do meje pri Dragonji.
Krajša in cenejša trasa
Po njunih prvotnih izračunih bi gradnja 3,7-kilometrske trase stala 115 milijonov. Zdaj dopuščata nekoliko višji znesek, ker upoštevata tehnične elemente, ki jih za to traso hitre ceste predlagajo na Prometnotehniškem inštitutu Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani.
Upokojena strokovnjaka za promet sta dala svojo zamisel o ureditvi alternativne trase hitre ceste preveriti mlajšim kolegom. Na pobudo Prometnotehniškega inštituta sta znižala nivo predora pod Baredi, kar pomeni daljše predorske cevi. Sprva sta menila, da bi bil predor dolg 1,4 kilometra, zdaj pravita, da bi lahko meril do dva kilometra. “Optimalno globino in dolžino pa bi morali doreči projektanti,” je jasen Zajec.
Ko bi hitro cesto potegnili do Bandela, bi morali zgraditi le še povezavo do mejnega prehoda Dragonja. Ta šest kilometrov dolgi odsek predvideva osnutek DPN za hitro cesto Koper-Dragonja, in sicer desno od zdajšnje regionalne ceste proti Hrvaški. Gradnja novega odseka bi stala 120 milijonov, celotne trase hitre ceste Izola-Dragonja, dolge 9,7 kilometra, pa nekaj več kot 235 milijonov evrov. Po prepričanju obeh strokovnjakov bi jo lahko zgradili v petih letih.
Reševanje tranzita
Če bi hitro cesto v Istri še naprej gradili vzdolž obale, bi jo najprej potegnili do Lucije in kasneje do mejnega prehoda Dragonja.
“Če odmislimo, da bi z njo zasedli širši pas ob morju, namenjen peš in kolesarskim potem, ter povozili Strunjansko in Sečoveljsko dolino, je treba upoštevati, da bi oba odseka gradili do leta 2025, kar bi po grobih ocenah stalo 365 milijonov evrov. Trasa namreč predvideva dva predora, Lucan in Valeto, ter viadukt Jagodje,” opozarja Jakomin. Pred dokončanjem zadnjega odseka med Lucijo in Dragonjo bi se Lucija več let dušila v izpušnih plinih, saj jo v povprečju prevozi 25.000 vozil dnevno. Trasa bi se končala v bližini obrtne cone, čemur krajani odločno nasprotujejo. Vprašanja tranzita pa kljub temu ne bi rešili. “Rešili bi ga le, če bi sočasno gradili hitro cesto Koper-Dragonja, katere trasa še ni dokončna. Različica, ki predvideva 1,6-kilometrski predor pod Šmarjami, bi bila dolga 14,6 kilometra. Pred letom 2025 bi jo težko zgradili, stala bi 400 milijonov evrov,” niza Jakomin.
Z iskanjem alternativnih rešitev do Dragonje sta se začela ukvarjati kmalu po odprtju predora Markovec, v bližini katerega se hitra cesta na izolski strani konča. V mislih sta začela snovati novo traso in jo nemudoma prevozila. Prepričati sta se želela, da zamisel drži. “V preteklosti sva se oba ukvarjala s prometom in se trudila izboljševati stvari. Na tak način še zdaj razmišljava. Pri svojih 75 letih gotovo ne potrebujem promocije in niti moj nekaj let mlajši kolega ne,” je jasen Jakomin. Zajec je magistriral prav s področja gradnje tretjih pasov na cestnih vzponih - v obdobju, ko je država gradila tretji pas čez Črni Kal, Šmarje in Trojane.
Od Bossmana do Darsa
Ko sta ugotovila, da njuna zamisel stoji, sta z njo najprej seznanila piranskega župana Petra Bossmana. “Ker bi gradnja novega odseka hitre ceste Jagodje-Lucija največ težav povzročila v piranski občini,” pojasnjujeta. Zatem sta obiskala izolskega prvega moža Igorja Kolenca in koprskega župana Borisa Popoviča, ki se že vrsto let ukvarja s preobremenjenostjo krožišč na poti do Dragonje; prvo je pri Slavčku, drugo pri Mercatorjevem hipermarketu.
Kolenc jima je ponudil pomoč občinskega uslužbenca, s katerim sta prvič narisala traso spremenjene hitre ceste. Popovič in Kolenc sta jo javnosti predstavila na tiskovni konferenci v Kopru 16. julija in poudarila, da bi njena gradnja pomenila velik prihranek časa in denarja. Porabili bi pet let manj in prihranili približno 400 milijonov evrov, če upoštevamo, da hitre ceste naprej od Jagodja ne bi gradili in niti celotne trase hitre ceste Koper-Dragonja ne.
Kmalu zatem sta avtorja novo traso hitre ceste predstavila še državnemu sekretarju za infrastrukturo Klemnu Grebenšku, direktorici direktorata za infrastrukturo Darji Kocjan in vodji oddelka za prostorsko načrtovanje pri Darsu Ani Prah. Na koncu sta se napotila na Dars, kjer ju je sprejel član uprave Franc Skok. Takšen način je po njunem mnenju edini pravilen. Povsod, kamor sta potrkala, sta dobila občutek, da sta na pravi poti.
Predlog, zanimiv tudi za Ljubljano
“Gre za zanimiv predlog, ki ga je potrebno zelo podrobno preučiti. S takšno rešitvijo se v Istri spremeni koncept vodenja prometa,” pojasnjujejo na direktoratu za infrastrukturo, ki deluje pod okriljem infrastrukturnega ministrstva. Na vprašanje, ali je predlog zanje sprejemljiv, pa odgovarjajo, da je “v pripravi projektna naloga, na temeljih katere bo izvedena študija, s katero bomo predlog preučili.” Kdo pripravlja to projektno nalogo in koliko bo stala, ne navajajo. Lahko pa ugibamo, da to dela družba DRI upravljanje investicij, ki je pogosto v vlogi pogodbenega Darsovega partnerja. Tako so na Darsu povedali dvojcu Jakomin-Zajec, nam pa sporočili, da je za načrtovanje prihodnjih prometnih tokov pristojno infrastrukturno ministrstvo. A tam se niso želeli izreči, kdaj se bodo izjasnili glede predlagane trase hitre ceste, niti v kolikšnem času bi jo bilo možno zgraditi oziroma koliko bi stala.
Odprto ostaja tudi vprašanje, ali bi država v vsakem primeru gradila trase napovedanih hitrih cest, Jagodje-Lucija, Lucija-Dragonja in Koper-Dragonja. Na direktoratu za infrastrukturo so namreč pripravljeni razkriti le, da bodo “šele na podlagi študije predlagali ustrezne rešitve - prostorske akte in prilagoditve drugih prometnih ureditev na območju Istre.” Če se bo predlog Zajca in Jakomina izkazal za primernega, seveda.
Ko sta infrastrukturno ministrstvo pred devetimi dnevi obiskala Kolenc in Popovič, je bil minister Peter Gašperšič zgovornejši. Po besedah istrskih županov je projektna naloga, ki jo je naročilo ministrstvo, že nared. Čakala naj bi samo še na Gašperšičev podpis. Minister je zamisel o gradnji alternativne trase hitre ceste podrobno predstavil tudi na zadnji septembrski seji državnega zbora, ko mu je Desusov poslanec Tomaž Gantar na to temo postavil poslansko vprašanje. Iz Gašperšičevih odgovorov je bilo razbrati, da mu je predlog načeloma všeč. Poslancem je zagotovil, da ga bodo na ministrstvu podrobno preučili.
“Druge trase hitre ceste ne bi bile potrebne”
Jakomin in Zajec nimata dvomov glede gradnje drugih odsekov hitre ceste. Prepričana sta, da štiripasovnica do Lucije ni potrebna, čeprav je Dars od izolske občine že pridobil potrebna zemljišča (odkupil je 8724 kvadratnih metrov parcel za 533.942 evrov, preostalih 7491 kvadratnih metrov, predvsem cest, je občina nanj brezplačno prenesla). “Če bi država čez nekaj let vseeno želela zgraditi novo povezavo do Lucije, bi zadostovala tripasovnica. Na drugi strani, med Škocjanom in Bandelom, pa bi zdajšnjo cesto kazalo zgolj popraviti na določenih odsekih. Nova hitra cesta tam ne bi bila več potrebna, če bi šla glavnina tranzitnega prometa skozi predora Markovec in Baredi. Poleg tega bi hitra povezava Koper-Dragonja preveč grobo posegla v zeleno šalarsko dolino.”
MIRJANA CERIN
