Cena bo morda 160.000 mrtvih
Zgodba o plinskem terminalu ima že dolgo brado, ki pa je kot kaže vsaj na italijanskem političnem prizorišču že davno odločena.
V Tržaškem zalivu in v Žavljah naj bi se po italijanskem mnenju gradilo ne samo plinski terminal, temveč tudi plinovod. Ministrica za okolje Stefania Prestigiacomo je pred nekaj dnevi v pismu slovenskemu kolegu Roku Žarniću z nasmeškom namesto ene prisolila dve krepki politični zaušnici. Pristojni na slovenskem ministrstvu za okolje in prostor se po skorajda dveh letih še vedno sprenevedajo in si zatiskajo oči pred očitnimi interesi italijanske političnogospodarske srenje. Vse očitneje postaja, da bomo zaradi nezavzetosti slovenskih političnih inštitucij poleg plinskega terminala dobili še plinovod Trst-Gradež-Vileš.
Vojko Bernard je predsednik okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green, ki gradnjama jasno nasprotuje in vsa ta leta neuspešno apelira na pristojne.
> Ali ne kaže pismo italijanske ministrice, ki ga je posredovala slovenskemu kolegu Žarniću, na popolnoma podcenjevalen odnos do slovenskih stališč?
“Italija ne kaže le podcenjevalnega, temveč popolnoma ignorantski odnos do slovenskih stališč. Vedeti je potrebno, da naj bi zaradi predvidene lege bil večji del vplivov na okolje plinskega terminala na morju na slovenski strani. Podobno lahko trdimo tudi o kopenskem terminalu v Žavljah.”
> Rezultati, do katerih se je dokopala omenjena italijanska komisija, naj bi v Slovenijo prispeli po poletnih počitnicah, kar kaže na še eno v vrsti znanih zavlačevanj italijanske politike, o katerih bi imeli marsikaj povedati Slovenci v Italiji.
“Že prva ocena glede kopenskega terminala v Žavljh je v Slovenijo prispela, ko je bila v Italiji dejansko že vsa stvar potrjena in odločena. Menim, da nas Rim jemlje kot podalpsko vas, s katero ravna, kot se mu zljubi. Natanko tako se obnaša tudi v tem primeru.”
> Kako je v Sloveniji? Ali je ministrstvo za okolje in prostor povabilo organizacijo Alpe Adria Green k sodelovanju pri pripravi strategije glede gradnje plinskega terminala?
“V času prejšnjega ministra za okolje in prostor smo še nekako sodelovali. Odkar je prevzel vajeti v roke sedanji minister Žarnič, sodelovanja ni več.”
> S kolikšnim številom podobnih organizacij sodeluje Alpe Adria Green?
“AAG je partner svetovne mreže TCKTCK, v katero so vključene vse največje svetovne okoljevarstvene organizacije, poleg tega pa ima lastno mrežo razpredeno po vseh bivših jugoslovanskih republikah in Italiji.”
> Kako se na problem gradnje terminalov odziva slovenska vlada?
“Slovenski strani smo že pred več kot letom in pol posredovali vso potrebo dokumentacijo, s katero bi bilo mogoče vložiti tožbo proti italijanskemu ravnanju. Razen obljub, da bodo to storili, se ni zgodilo popolnoma nič.”
> Na podlagi katerih dokumentov bi to lahko storila?
“Dokumentov, ki smo jih posredovali, je več kot dovolj. Posredovani so jim bili policijski italijanski zapisniki o ponarejenih dokumentih glede presoje vplivov na okolje v Italiji, kritične izjave strokovnjakov do tovrstne gradnje, pa dokumenti, ki so vsebovali mnenja javnosti z obeh strani meje.”
> Minister Žarnić po eni strani zagotavlja, da se pripravlja dokumentacija za tožbo pred evropskim sodiščem, po drugi pa ugotavlja, da na italijanski strani še ni bilo elementov, da bi lahko Slovenija sprožila tožbo. Ali ne kažejo tovrstne izjave na večno neodločnost slovenske politike, na večni status quo, na podcenjevanje nevladnih organizacij in javnosti?
“Večji del krivde je na strani celotne slovenske vlade. Izpostaviti velja tudi sprenevedanje Evropske unije. Evropski sekretar Janez Potočnik in predsednik evropske komisije Jose Manuel Barroso s svojo politiko ne želita, da bi se članice EU zapletale v spore, ki bi se na koncu znašli pred evropskim sodiščem.”
> Pritožbe glede gradnje plinskega terminala ste naslovili na evropskega sekretarja Potočnika?
“Drži, a njegovo stališče je, da naj vlade to rešijo na politični ravni in v tej maniri je tudi zablokiral pritožbo, ki smo jo posredovali v Bruselj. Zagovarjamo mnenje, da gre v prvi vrsti za pereče strokovno vprašanje, zaradi katerega bi se morala na ravni EU ustanoviti posebna komisija. Potočnik našega predloga noče niti slišati, čeprav so bile podobne komisije v EU večkrat že ustanovljene in so praviloma vedno dale dobre rezultate.”
> Vse kaže na to, da uradni politiki nikjer ni v interesu, da bi glede omenjenega vprašanja prihajalo do sporov?
“Vedno je v ospredju kapital, šele nato zdravje in varnost ljudi. Vprašanje varstva narave pa je za njih že sedmo čudo.”
> Ali gre v ozadju za zakulisno trgovanje?
“Ne toliko za trgovanje kot za očitno napako EU. Ta je pred leti, ko še nismo zaznavali tako močnih vplivov na okolje in posledično na segrevanje ozračja, v svojem dokumentu zapisala, da podpira gradnjo dveh plinskih terminalov na severnem Jadranu. Pri tem je potrebno poudariti, da če bi EU komisija pričela z obravnavo naših pritožb, bi tako rekoč sprožila obravnavo proti sebi.”
> Ali omenjeni dokumenta Italija zdaj izkorišča?
“Seveda, Italija ga je zagrabila kot svež kruh in zdaj kaže na EU, češ da je sama predlagala gradnjo teh dveh terminalov. Jasno pa je, da so v ozadju še vedno energetski lobiji v Sloveniji, ki samo čakajo, da Italijani zgradijo omenjena terminala, da znova spravijo na površje načrte o gradnji plinskega terminala v Kopru.”
> Trije terminali na tako majhnem območju? Sliši se kot najbolj črn scenarij?
“Prepričan sem, da ni nemogoče. Vidik modernih kapitalistov je pač drugačen.”
> Ne bi bilo vse skupaj preveč očitno? Konec koncev je Slovenija na področju energetike vpletena v nekaj podobnih malverzacij, od jedrske elektrarne Krško do TEŠ6 in bi v zameno za odobritev izgradnje plinskega terminala v Tržaškem zalivu tukaj iskala zamenjavo.
“Menim, da se izmenjava nanaša na izgradnjo drugega bloka Jedrske elektrarne Krško, za katero je neuradno Italija proti, potem pa ...”
> Roka roko umije?
“Tako je.”
> Posel je na ta način sklenjen, posledice pa so lahko katastrofalne. Kaj se lahko zgodi v primeru gradnje terminala in plinovoda v Tržaškem zalivu?
“Naj naštejem le najpomembnejše. Pri polaganju plinovoda v Tržaškem zalivu bi kljub uporabi najsodobnejše tehnologije prav gotovo prišlo do dviga mulja, zaradi katerega bi vse ribe vsebovale težke kovine, predvsem živo srebro. Italija nima nobene zamisli, kam bo deponirala blato, obogateno z težkimi kovinami in živim srebrom. Na ta način bo poleg uničene flore in favne onemogočeno tudi celotno ribištvo na tem področju, posledično pa seveda tudi turizem. Zaradi varekine, ki bi se uporabila pri segrevanju plina pri Žavljah, lahko upravičeno pričakujemo ohlajevanje morja do pet stopinj v vsem zalivu. Ladje, ki bi vozile plin v Žavlje in oskrbovale terminal na morju, bi bile tako velike, da bi bilo moteno celo delo v pristanišču Koper. Ladje, namenjene tja v času pristanka 'plinskih ladij', ne bi mogle pluti. Seveda je nemogoče izključiti tudi nevarnost eksplozije zaradi tehnološke napake ali terorističnega napada. Pri tem bi prišlo do domino učinka. Prišlo bi do verižnih eksplozij že obstoječih tovarn na območju pred Trstom. Eksplozija bi bila tako močna, da bi bila ogrožena vsa življenja na območju Trsta, obmejnih italijanskih občin, občine Koper, Sežana, Pirana ... vse do hrvaških občin, tja do savudrijskega rta. Podobna katastrofa bi se pripetila, če bi prišlo do eksplozije terminala na morju.”
> Koliko človeških žrtev bi lahko beležili?
“Več kot 160.000.”
> Kaj se bo po vašem mnenju dogajalo s projektom v Tržaškem zalivu v prihodnje?
“Če bo prevladal zdrav razum, teh terminalov ne bo. Če pa bo prevladala enoznačna, izkoriščevalska logika kapitalistična mišljenja, pa je najbolje, da se ljudje s tega področja izselijo.”
> Kaj je pri tem pripravljena storiti organizacija Alpe Adria Green?
“Naredili bomo vse, kar je v naši moči. Aktivirati želimo pritožbo v Bruslju. Prek osveščanja slovenske javnosti, protestov in pozivov želimo pritisniti na slovensko vlado, da si ne bo več dovolila zavlačevati s tožbo proti Italiji. Slovenski vladi smo poslali poziv, naj v znak protesta proti potrditvi gradnje terminalov, tradicionalni jadralski regati Barkolani prepove plovbo po naših teritorialnih vodah. Če tega ne bo storila, smo pripravljeni sami, s pomočjo drugih nevladnih organizacij in javnosti, preprečiti to tekmovanje. Nadaljevali bomo s protesti v Ljubljani, Trstu ... Ponovno pa se bomo s pritožbami obrnili na Bruselj za takojšno odblokado naših pritožb ter zahtevali odstop EU komisarja Potočnika.”
> Lahko v Tržaškem zalivu pričakujemo ladje Greenpeace?
“Vzpostavljamo stik preko TCKTCK združenja, katerega partner je tudi mednarodni Greenpeace.”
ROBI ŠABEC
