Čigav imperij je neoliberalna univerza?

Že leta 1971 so študentje in študentke s protestno akcijo zasedli poslopje Filozofske fakultete (FF) v Ljubljani. Povod za to dejanje je bilo represivno delovanje policije proti politično dejavnim študentom. Zahteve študentov so bile med drugim aktivnejša vloga študentov pri vodenju univerze, politična svoboda ter avtonomija akademske misli in izpustitev zaprtih študentov. Dogajanje leta 1971 je predstavljalo pomemben domač odziv na podobne študentske dogodke, ki so tisti čas pretresali Evropo. Štiri desetletja po teh dogodkih so ponovno dvignili svoj glas in z zasedbo prostorov FF v Ljubljani v prvi vrsti opozorili na težave visokega šolstva ter na socialno problematiko študentov in univerzitetnih delavcev.

Štirideset let pozneje

Štirideset let po znameniti zasedbi ena izmed ključnih zahtev študentov in študentk, zahteva po večji demokratizaciji študijskega procesa, ostaja nespremenjena, ob tem pa ji dodajajo še trditev, da so krizo zakrivile politično-gospodarske elite. Plačali naj bi jo tudi študentje, kar je preprosto nesprejemljivo. Ideje in zahteve po zgledu uporov na bližnjem vzhodu, španske organizacije 15. maj, gibanja Occupy Wall Street ... so se bliskovito razširile po domala vsem svetu. Tovrstne akcije potekajo ali pa so potekale tudi v Zagrebu, Sarajevu, Beogradu ...

Različne, predvsem študentske skupine že nekaj zadnjih let opozarjajo na brezkompromisni vdor neoliberalne kapitalistične ideologije v domala vse pore družbenega življenja. Diktatu kapitala postaja vse bolj podvržena tudi logika akademsko-univerzitetnega izobraževalnega procesa, s čimer pa se študentje - aktivisti ne strinjajo.

Ljubljana in zasedba Filozofke fakultete nista nobena izjema in s svojo aktivnostjo nenazadnje ponovno vpisujeta Slovenijo ob bok aktualno civilnodružbenih gibaj v svetu. Deset dni trajajoča zasedba vsaj do sedaj poteka mirno in brez kakršnihkoli incidentov. Študentski protestniki so že v prvih dneh vzpostavili dialog tako z vodstvom fakultete kot univerze. V svojih zahtevah so odločeni doseči ukinitev bolonjske reforme, ponovno uvesti brezplačnost študija na vseh stopnjah, zahtevajo avtonomnost univerze in študentsko samoorganiziranje ter ureditev oblik zaposlovanja univerzitetnih sodelavcev. Da izkoriščevalska logika kapitala ni zaobšla niti univerze, priča tudi podatek, da se iz leta v leto drastično povečuje število začasno zaposlenih in pogodbenih delavcev na fakultetah z bizarnimi honorarji, ki ob tem nimajo še nobene realne pravice odločanja.

“Zahteve študentov so v prvi vrsti utemeljene. Gre za širši problem, ki poleg študentov zadeva profesorje in vse zaposlene. Upam in želim si, da se bo univerza postavila v bran tem zahtevam, da se izbori boljši položaj študentov, asistentov ... in da bo ob tem poskrbela tudi za druge mehanizme, vključno s štipendijami,” je v znak podpore študentskim zahtevam med drugim povedal dr. Boris A. Novak, ki ob tem priznava, da na zasedbo gleda tudi s kančkom nostalgije saj se še dobro spominja dogodkov, ki se jih je še kot najstnik udeležil leta 1971.

V manifestu člani gibanja Mi smo univerza (MSU) opozarjajo, da učnega procesa ne prekinjajo zato, ker bi hoteli, da študentje in študentke ne študirajo in profesorji in profesorice ne opravljajo svojega dela, temveč zato, ker je to edini način, da se odpre prostor za razpravo o ključnih vprašanjih in problemih.

“Poskušali smo že z javnimi tribunami, protestnimi pismi, apeli na poslance in demonstracijami, a se nič ni spremenilo. Zato smo se odločili za bolj odločno akcijo, a v dialogu z upravo fakultete in na demokratičen ter kompromisen način. Zasedba je oblika protesta, s katero želimo prekiniti utečen tok stvari in ustvariti nov prostor politične imaginacije in delovanja,” zatrjujejo pri MSU, ki v medijskih nastopih povečini brez izjeme želijo nastopati kot gibanje in ne kot posamezniki.

Zasedba FF velja prav gotovo za pomemben dogodek v zadnjem času, ne toliko v kvantitativnem smislu, čeprav na njem redno sodeluje preko sto, na skupščinah pa dostikrat celo krepko preko dvesto študentov in profesorjev temveč predvsem v teoretskem ter političnem smislu. Problematizirajo se teme, ki so danes v javnem prostoru tabu, z izjemo alternativnih prostorov in gibanj, kot sta Socialni center Rog ali 15o.

Obisk delavcev luke in žrtev čistke na FHŠ

Zasedbo spremlja pester vsakodnevni program, ki od jutra do večera poteka v osvobojenih prostorih fakultete. Uvodna delavnica je namenila osrednjo pozornost problemu povezanosti gospodarstva in univerze, vodil pa jo je Primož Krašovec s Pedagoškega inštituta, ki je med drugim izpostavil: “Doslej se je to vprašanje obravnavalo po preprosti binarni logiki: ali se mora univerza bolj povezati z gospodarstvom, saj bo tako proizvajala inovacije z visoko dodano vrednostjo ter spodbudila gospodarsko rast in konkurenčnost, ali pa mora ostati slonokoščeni stolp čiste akademskosti. Problem smo zastavili tako: univerza se mora bolj povezati z gospodarstvom, a le če gospodarstvo definiramo kot dejavnost tistih, ki proizvajajo vso novo vrednost in vse izdelke in storitve delavcev. Obisk delavcev Luke Koper na zasedeni FF je prebil led in načrtujemo nadaljevanje te izjemno pozitivne izkušnje.”

Krašovec ob tem še dodaja: “Perspektiva sodelovanja med univerzo in gospodarstvom pomeni, da se sociologi (namesto da so podizvajalci državne administracije kot sedaj) bolj ukvarjajo z delavskimi vprašanji in raziskovanjem življenja in potreb delavcev in delavk; da urbanisti načrtujejo mesta tako, da so ta čimbolj funkcionalna in prijetna za prebivalce, ne za investitorje ali turiste; da inženirji projektirajo stroje, ki bi delavcem olajšali delo in ga naredili bolj zanimivega (namesto da kot sedaj projektirajo stroje, ki zvišujejo tempo produkcije ali, denimo, informacijske tehnologije, služijo povečanju moči in nadzora šefov), in da ekonomisti končno začnejo govoriti resnico in prenehajo z kvaziznanstveno apologetiko antisocialnih politik (kot so krčenje javnega sektorja in privatizacije). Le na ta način bi univerza dejansko postala družbeno koristna in bi upravičila svojo funkcijo kot javna institucija.”

V torek so pod naslovom Čigav imperij je (neoliberalna) univerza? potekala pričevanja in refleksije vpletenih v kadrovsko čistko na Univerzi na Primorskem, Fakulteti za humanistične študije (UP FHŠ) v Kopru leta 2010 in okrogla miza na temo dogajanj na UP FHŠ v letih 2007-2010. Poglede na takratne dogodke so predstavili Erik Božič, Martin Krauser, dr. Taja Kramberger, dr. Drago Braco Rotar in Eva Brajkovič. Predstavili so zgodbe aktivističnega delovanja, ko so pod različnimi imeni delovali in opozarjali na vse večje vdiranje mehanizmov neoliberalne paradigme in tržne logike na področje izobraževanja, na škodljive posledice bolonjske reforme, nepregledno, nelogično in nezadostno financiranje visokega šolstva v Sloveniji, vse večje podrejanje enoumju in načelom spodobnosti na škodo kreativnosti in kritičnega mišljenja.

V dopoldanskem času vsak dan poteka redna tiskovna konferenca, nekaj ur kasneje pa praviloma simpozij-delavnica Zakaj zasedba?, kjer poskušajo zainteresirani javnosti vsakodnevno iz prve roke pojasniti in odgovoriti na vprašanje, zakaj je nekaj sto ljudi sploh zasedlo avlo Filozofske fakultete in nekaj predavalnic. Dnevno dogajanje je namenjeno raznim simpozijem, tematskim predavanjem in drugim različnim aktivnostim.

Večerno dogajanje je praviloma rezervirano za javno skupščino, ki je osrednje telo odločanja, kjer udeleženci razpravljajo tako o vsakdanjem poteku aktivnosti kot o najpomembnejših vsebinskih zadevah. Poleg tega na ta način ažurno opredeljujejo prihodnje usmeritve gibanja ter odnose s predstavniki fakultete, univerze in države. Dnevni red dopušča prosto razpravo, o sklepih pa se demokratično odloča, ko zavlada konsenz, da so bili zadostno predstavljeni in pretehtani argumenti vseh pozicij. Skupščina je od četrtka dalje prestavljena na 16. uro in po novem poteka v osvobojeni predavalnici št. 15.

V torek in sredo je bil precejšnje pozornosti deležen simpozij o literarnem zgodovinarju dr. Dušanu Pirjevcu, ki je potekal v predavalnici št. 2, kjer je svoj čas predaval sam Pirjevec. Uvodni del so namenili projekciji dokumentarnega filma o njem, ki med drugim govori tudi o zasedbi FF leta 1971.

Prav tako v sredo je v večernih urah gibanje MSU podprl Senat FF, stekla pa so tudi dogovarjanja z rektorjem. Rektor Univerze v Ljubljani dr. Radovan Stanislav Pejovnik je v sredo zagotovil, da podpira večino zahtev in da bo odgovore nanje sporočil najkasneje v petek.

Naj še omenimo, da je sredino večerno dogajanje sklenilo odpadlo predavanje Epistemologija družbenih ved pri dr. Rastku Močniku, ki ga je nadomestil spontani obisk skupščine, na kateri je s svojim pogledom na aktualno problematiko interveniral tudi Močnik in pri tem požel bučen aplavz preko dvesto študentov, ki so zasedali v največji predavalnici na FF.

Med pestrim četrtkovim programom naj izpostavimo predavanje dr. Bojana Baskarja Kdo se boji multikulturalizma?, v katerem je problematiziral odnos do multikulturalizma predvsem skozi optiko (ne)pripoznavanja kulturnih razlik, večerno dogajanje pa se je sklenilo z okroglo mizo na temo post-mortem študentskega boja v Kopru. V petek poteka predavanje dr. Jožeta Vogrinca Mediji kot ideološki aparat, informiranje in javnost, pričelo pa se bo tudi srečanje anarhofeministične iniciative. Predstavniki gibanja MSU zagotavljajo pester program tudi v prihodnjih dneh zasedbe.

Politične stranke?!

Predstavniki političnih strank se konkretni opredelitvi do dogajanj na FF povečini izogibajo, prav tako tudi posegom na fakulteti. Da pa vsaj nekateri izmed njih kljub temu ne znajo ali celo ne zmorejo razumeti niti temeljnih zakonitosti akademskega sveta, priča prihod dveh predstavnikov stranke SMS - Zeleni, ki sta se že prvi dan zasedbe pojavila na prizorišču oblečena v predvolilne barve in s propagandnim materialom svoje stranke. Aktivisti so jih med skandiranjem “Stranke ven!” zapodili z osvobojenega ozemlja.

“Od podpore političnih strank se gibanje Mi smo univerza distancira. Naše načelno mnenje je, da politične stranke ne posvečajo dovolj pozornosti tematiki visokega šolstva, znotraj te tematike pa diagnosticirajo napačne probleme in ponujajo neustrezne rešitve,” ob tem še zatrjujejo predstavniki gibanja MSU.

V zadnjih dneh se odmev zasedbe širi po različnih fakultetah, od Akademije za likovno umetnost in oblikovanje (ALOU), Fakultete za socialno delo (FSD), Fakultete za družbene vede (FDV) ... Pri MSU zagotavljajo, da se pripravljajo na širitev zasedbe in pri tem že tesno sodelujejo z zasedbo na ALUO, obeta se zasedba FSD, na FDV pa že poteka simbolična zasedba. Sredinih in četrtkovih delavnic so se udeležili tudi študenti in študentke naravoslovnih fakultet ter tako izrazili svojo podporo stavkajočim. Člani gibanja MSU so v četrtek sestavili tudi dopis za Svet Vlade RS za visoko šolstvo, v katerem so predstavili ključne zahteve in poglede na težave visokega šolstva in na socialno problematiko študentov ter univerzitetnih delavcev

“Glede nekaterih zahtev, ki jih od odgovornih zahtevamo, so dejavnosti že stekle, druge so šele v procesu oblikovanja. Obeti so dobri. Z zasedbo FF nameravamo nadaljevati tudi v prihodnje, saj so se prav v zadnjih dneh začeli kazati prvi pozitivni rezultati,” zagotavljajo člani gibanja MSU, ki pri svojih zahtevah sodelujejo z gibanjem 15o, Delavsko-punkersko univerzo, Pollituss, Infoshop, podpira jih tudi Sindikat izvajalcev pristaniških storitev iz Luke Koper, od samega začetka pa so deležni tudi mednarodne podpore.

Aktivisti vsaj zaenkrat delujejo v svojih zahtevah precej odločno. Nekateri študenti in študentke, člani MSU, so si od prvega dne v zasedenih predavalnicah FF uredili tudi začasna prenočišča. Pestremu dogajanju na FF v Ljubljani se v prihodnjih dneh prav gotovo še ne obeta zaton, temveč v povezavi z ostalimi gibanji po Sloveniji lahko prej pričakujemo širitev političnoaktivističnega delovanja tudi izven univerzitetnih zidov.

ROBI ŠABEC

Robi Šabec

Robi Šabec