Danes 30 let praznuje naš 7. val

Portret urednika, ki nas je zapustil veliko prezgodaj, smo objavili konec maja 2014.

Le mesec prej je Robert Škrlj na uredništvo poslal še en “naložek”, kakor je skromno imenoval svoj poslednji uvodnik. Seveda smo ga objavili na naslovnici 7. vala. Kot pravi novinar je Robert tudi svoj testament zaključil z vprašajem, ne s piko:

Udarjamo ob stene celice, ki je čedalje ožja in nižja

Človek je padel. Evropa je denar. Brez milosti. Močni teptajo šibke. Revolucija je mrtva. Rdeče zastave plapolajo v praznini. Brezno nemoči jih srka vase. Smehljaji, ki so kot volčje režanje. Banke so nas zasužnjile. Prostora svobode je čedalje manj. Utopije o pravičnosti so kot krhki peščeni gradovi. Pravica je šibka. Hlapec Jernej je plamen prižgal. Upor.

Zgodnja cvetoča drevesa. In pod njimi hlapci Jerneji upognjenih hrbtov iščejo v zemlji osvoboditev in pravico. Jo bodo našli? Gospodarji ne živijo v domačijah. Njihovi gradovi so v finančnih nebesih. So brez obraza. Na tisoče jih je. Mask sprenevedanja in laži.

Na rdečih obzorjih diši po vojnah. Starodavne bitke za ozemlja in morja. Lakota po nafti. Ruski in ameriški plin sta naša usoda. Frommova dilema biti ali imeti je dobila enačaj: imeti je biti. Ljudje begajo od nakupovalnega središča do sodobne tržnice. Nemirni so. Sila nemirni. Iščejo smisel v močvirju nesmisla. Lutke, ki jih vodijo nevidni gospodarji. Lutke, lutke, lutke. Na milijone jih je. Beseda je na poti izgubila resnico. Ovita je v klobčič laži.

Obdani smo s predmeti. Postali smo predmeti. Blago na policah globaliziranega sveta smo. Pacienti v prepolnih čakalnicah bolnišnic smo. Zremo v zaprta vrata. Na drugi strani je upanje. Upanje na odrešitev in rešitev. Ukradli so nam upanje in zaupanje.

Yes we can. Obama ni Mandela. Še ena prevara. Še ena laž v morju laži. Obama trka na vrata Evrope. Trgovec z orožjem. Bombniki F-35. Lepe besede o svobodi. Jeklena svoboda na bančnih računih finančnih paradižev. Svoboda? Po čem je naprodaj? Cenejša od piščančjih bedrc na razprodaji ob koncu tedna. Koliko svobode dobiš za šop banan po znižani ceni?

Begamo v začaranem krogu, udarjamo ob stene celice, ki je čedalje ožja in nižja. In nas prepričujejo, da živimo v najsvobodnejšem od svobodnih svetov. Rumene zvezdice Evrope so trnova krona. Kristusa ni. Kristusa so prodali.

Je to črnogledost? Sedimo za mizo v gostilni, in si ob kavici povejmo dve prijazni, upa polni. Podaj mi roko. Veš, da bo bolje. Svakog dana u svakom pogledu sve više napredujem. Iz nekega filma iz nekih čudnih časov. Vsak dan v vsakem pogledu vse bolj napredujem. Velnes filozofija optimizma. Pogrezamo se v zasebnosti. Družina še zadnje zatočišče. Družina je zadnji azil v podivjanem svetu. Zadnja postaja na poti v brezno.

Zakaj drevesa cvetijo pozimi?