Darovec: Univerzo notranje povezati, utrditi kakovost ...

> Kakšni so vaši spomini na študentska leta?

“Naj najprej potolažim zaskrbljene starše mladih fantov in deklet: takšni so bili tudi moji. Na ljubljansko univerzo sem prišel po razburkanem in podaljšanem gimnazijskem obdobju, še zelo viharniški, a že od 14. leta odločen, da bom študiral zgodovino. Zahajali smo v disko FV, živel sem namreč v študentskem naselju Rožna dolina, v štirici, tik nad diskom, tedaj središču alternativne in subkulturne scene v Ljubljani. Na fakulteti sem se znašel kot riba v vodi in tudi zahvaljujoč veliki ljubezni, sedanji ženi, sem se sredi študija umiril in začel resno delati. Spomini so lepi zaradi odličnih profesorjev in prijateljstev. To so bila vznemirljiva leta, ko so se v Sloveniji prebujali civilna družba, družbena kritika, demonstracije, protesti ... Tudi takratni časi so bili krizni in negotovi, saj se je spreminjal sistem, vendar smo trdno verjeli v to, da nam bo demokratizacija prinesla neko novo kakovost življenja.”

> Pri univerzi ste od njenega rojstva. Kaj so doslej njeni največji dosežki in kaj največje napake? S čim je treba nadaljevati in kaj odpraviti?

“Imel sem srečo, da sem pri zametkih in razvoju Univerze na Primorskem sodeloval z izjemnimi sodelavci, skupaj smo ji posvetili velik del svoje življenjske energije. Univerza je dolgoročen projekt, gradijo jo ekipe, generacije, ne posamezniki. Opravili smo ogromno dela in aktivnosti, se uveljavili v mednarodnem prostoru. Verjamem, da smo na dobri poti, da zrastemo v zares dobro univerzo. Prav te dni praznujemo dvajsetletnico danes mednarodno uveljavljene znanstvene revije Annales, še enega od členov, ki so prispevali k nastajanju univerze. Hotenje po povezovanju, pripravljenost prispevati za skupno dobro in ambicijo, da ta prostor na križišču kultur postane tudi intelektualno središče, to je potrebno ohraniti, odpraviti pa predvsem organizacijske ovire in delitve, da sprostimo ustvarjalnost in krepimo medsebojne odnose.”

> Kaj pravite, koga bi vaša zmaga najbolj razveselila (vi sami, svojci in prijatelji ste kajpak izvzeti) in koga najbolj užalostila?

“Vsekakor si želim, da bi prihodnja štiri leta univerzo notranje povezala, utrdila njeno kakovost, ji zagotovila stabilnejše financiranje in boljše pogoje delovanja. Če bo vse to doseženo, verjamem, da med nami ne bo užaloščenih, temveč veliko razlogov za zadovoljstvo.”

> Ali vam pri predvolilni kampanji pomaga agencija? Če je odgovor pritrdilen - katera?

“Mojo kandidaturo je vložilo Znanstveno-raziskovalno središče UP in pomagajo mi predvsem sodelavci in prijatelji, ki me podpirajo, za kar sem jim hvaležen. Ker bi rad, da kolegi in študentje poznajo moja stališča in program, sta mi zunanja strokovnjaka pomagala pripraviti spletno stran, ki je zdaj zelo dobro obiskana.”

> V kolikšni meri je univerzitetni študij žrtev neoliberalizma in kako ga je še mogoče rešiti?

“Bolonjska reforma je v veliki meri odraz neoliberalističnega razmišljanja in gotovo tudi političen projekt. Znanje ni osebni kapital, temveč družbeno dobro, ki mora krožiti. Enako velja za univerzo. Upravljanje in vodenje javnih izobraževalnih in znanstvenih ustanov zahteva dobre veščine vodenja, posebej v obdobju, kakršno je sedanje, zato je potrebno upoštevati vse zahteve dobrega gospodarjenja, ob tem pa tudi dejstvo, da univerza ni podjetje, temveč zelo kompleksen organizem. V zadnjih letih je veliko škode visokemu šolstvu naredilo financiranje po številu vpisanih študentov, kar je po mojem prepričanju močno znižalo kakovost študija in destabiliziralo ustanove. Ena prvih žrtev tega sistema je bila tudi FHŠ. Univerze ne moremo in ne smemo prepustiti trgu, saj bi ogrozili številne temeljne discipline. Tudi v 'bolonjskem' študiju, ki pri nas z ohranjenim absolventskim statusom na vseh treh stopnjah študij podaljšuje, ne pa skrajšuje, ni mogoče in tudi ni smiselno pričakovati, da bo diplomant že popolnoma izdelana osebnost za takojšen prevzem odgovornih nalog na delovnem mestu: za to so potrebne tudi izkušnje. Predvsem pa se univerza s pretiranim poudarjanjem utilitarnosti in uporabnosti oddaljuje od svojega poslanstva. Sam ne nasprotujem temu, da raziskovalci izvajamo aplikativne raziskave, ki imajo neposredne učinke, vendar v pravem ravnotežju s temeljnimi. Rak rana univerzitetnega prostora je tudi nestabilen način financiranja znanosti, ki postavlja raziskovalce v zelo negotov položaj, saj financiranje temelji na časovno omejenih projektih. Slovenija je v evropskem vrhu po deležu nestabilnega financiranja, UP pa je v še bistveno slabšem položaju kot druge slovenske znanstvene ustanove. Stabilnost financiranja je zato eden mojih najpomembnejših strateških ciljev.”

> V zadnjem času se je zvrstilo kar nekaj obtožb na vaš račun: pedagogi in raziskovalci, odpuščeni s Fakultete za humanistične študije, so vas imenovali za enega od izvrševalcev tako imenovane čistke, zvrstili so se podatki o vaših visokih zaslužkih in o nepotizmu pri prenovi koprske palače Baseggio oziroma Borilnice. Kako odgovarjate?

“Predvsem sem pristaš odkritega pogovora in dialoga. Univerza sploh, četudi je mlada, mora biti prostor odgovorne razprave o vseh temah. Obstajajo metode, s katerimi lahko sogovornika javno diskreditiraš, ga obtožiš, oslabiš njegov položaj, to dobro poznamo tudi iz zgodovine, vendar nisem pristaš anonimk v nabiralnikih medijev ali enostranskega podajanja dejstev. Pomembno se mi zdi, da je bil postopek izbiranja izvajalcev za prenovo palače, ki ga je vodila univerza, transparenten in je preprečeval nepravilnosti. Glede mojih prihodkov: veliko delam na številnih področjih, za nekatera dela sem plačan, nekatera že vrsto let opravljam brezplačno. Motiv ni plačilo, kot bi lahko tolmačili v zadnjih dneh, se pa strinjam s tem, da je v Sloveniji in svetu potrebno nagrajevati ljudi, ki prinašajo nova delovna mesta, in tako ravnam in bom ravnal tudi do svojih sodelavcev. ZRS se financira iz virov, neodvisnih od Univerze na Primorskem, za svoje delovanje skrbi s pridobivanjem nacionalnih, tržnih in mednarodnih projektov, univerzi tako sredstev ne jemljemo, temveč ji jih prinašamo.”

> Za nami je 15. oktober, dan globalnega upora. Je bil smiseln?

“Smiseln zaradi signala vsem odločevalcem. Njegove učinke bo pokazal čas, za katerega si želim, da vzpostavi pravičnejši družbeni red, doseže odgovorno ravnanje in učinkovit nadzor finančnega kapitala, postavi oba spola v še bolj enakovreden položaj. Izhod je vzdržnejši, pravičnejši model družbenega razvoja ter odgovornega gospodarstva. Potrebujemo politično odločanje, ki vključuje in ne izključuje državljanov. Internet in komunikacijske tehnologije so postavili izobraževalnemu sistemu številna vprašanja, hkrati pa so načeli temelje družbeno neodgovornega delovanja politike in kapitala. Toda prinesli so povsem nove vzvode za delovanje in družbene razprave. Kot oče, profesor in mentor sem zaskrbljen predvsem zaradi perspektive mladih in sem z njimi solidaren. Na dobri poti bomo, ko bomo v središče delovanja postavili merila etike in skupnosti. Veliko dela je pred nami, zato spodbujajmo pogum in sodelovanje.”

Darko Darovec na fotografiji iz študentskega indeksa Zasebni Arhiv