Davčne spremembe ministra Mramorja gredo v predal

Finančni minister Dušan Mramor je želel dokaj hitro pod streho spraviti novo davčno reformo. Pravzaprav reformico, mini-reformo, s katero bi popravil zgolj nekaj davčnih zakonov. A tudi to bi v evropskih očeh najbrž štelo, saj nas organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) še kar opominja, da mora Slovenija izpeljati različne strukturne reforme. Tudi na področju davkov. “Slovenija potrebuje reformo davčnega sistema na dohodkovno nevtralen način in zaustavitev hitre rasti odhodkov zaradi staranja prebivalstva, zlasti pokojnin in zdravstva,” poudarja OECD.

Slovenija je od osamosvojitve doživela že kar nekaj davčnih reform, najkrepkejšo v zadnjem času za časa prve Janševe vlade, ko se je veliko razpravljalo tudi o uvedbi enotne davčne stopnje, ki pa ni nikoli zaživela.

Začelo se je leta 1991

A po vrsti. Slovenija je davčni sistem reformirala leta 1991, torej ob osamosvojitvi. Pred tem so podjetja plačevala skoraj 50 različnih davkov. Z davčno reformo v letu osamosvojitve je Slovenija razvila fiskalni sistem, po katerem se je lahko primerjala z razvitimi državami. Med drugim se je zmanjšalo število davkov in prispevkov, davčnih prispevnih osnov in davčnih virov.

Leta 1992 se je z zmanjšanjem števila stopenj in razpona med njimi spremenil prometni davek. Tri leta pozneje smo začeli plačevati ekološke dajatve, leta 1996 pa je bila uvedena reforma organizacije pobiranja davkov in nadzora nad plačevanjem davčnih obveznosti.

Davki po slovensko

Z letom 1999 smo dobili tudi davek na dodano vrednost, skrajšano DDV, ki je nadomestil dotedanji prometni davek.

Večina davčnih sprememb se je zgodila pred desetletjem, v času prve vlade Janeza Janše. Pri dohodnini je veliko spremembo prinesla razširitev dohodka na svetovni dohodek, torej obdavčitev dohodkov, zasluženih doma in v tujini.

Leta 2005 smo dobili dve skupini, ki naj bi reformirali davčni sistem, prvo pod vodstvom Marka Kranjca, drugo pod taktirko Jožeta P. Damijana, ki naj bi temeljito prenovila slovenski davčni sistem.

Leta 2006 sta bila tako ukinjena dva dohodninska razreda (tako smo namesto petih dobili tri dohodninske razrede), dohodki od kapitala pa so bili izvzeti iz progresivne obdavčitve. Davek na dobiček podjetij je bil zmanjšan iz 25 na 20 odstotkov. Poleg tega se je znižala najvišja davčna stopnja, ukinjene so bile nadstandardne olajšave, davčni zavezanci pa so začeli dobivati vnaprej izpolnjeno napoved od državne davčne uprave.

Leta 2008 sta bili pri dohodnini uvedeni splošni olajšavi za tiste z najnižjimi dohodki, leto pozneje pa je bil popolnoma ukinjen davek na izplačane plače, ki se je postopoma ukinjal od leta 2006. Šest let pozneje je tedanji minister Janez Šušteršič še dodatno razbremenil in znižal stopnjo davka na dobiček podjetij na 17 odstotkov.

Prav tega leta je vlada kot enega začasnih protikriznih ukrepov uvedla še četrti davčni razred pri dohodnini s 50-odstotno stopnjo, ki velja za dohodke posameznikov nad zneskom petih povprečnih plač in ki bi moral nehati veljati konec letošnjega leta. Vlada Alenke Bratušek pa je - sprva sicer tudi začasno in v imenu brzdanja posledic krize - zvišala obe stopnji davka na dodano vrednost.

Delavcem nagrade, lastnikom več davka

Kaže, da bo tako ostalo tudi v prihodnje. Trenutni finančni minister Mramor sicer v najnovejši davčni reformi ni predvidel odprave obeh protikriznih ukrepov; torej ne ukinitve četrtega dohodninskega razreda ne znižanja DDV.

Je pa zato predvidel reformo, ki bi posegla v dva davčna zakona, enega pa bi uvedli. Nov zakon o posebni davčni obravnavi nagrajevanja uspešnosti zaposlenih bi omogočil davčne ugodnosti ob izplačilu dohodkov delavcev za uspešnost. Do nje bi bili upravičeni tako delodajalci kot delavci, prvi bi morali najprej vzpostaviti kriterije nagrajevanja uspešnosti. Izplačila za uspešnost - največ dve povprečni plači zaposlenega oziroma največ 5000 evrov - bi bila oproščena obračuna socialnih prispevkov, v osnovo za obračun dohodnine pa bi se vštelo le pol dohodka za uspešnost.

Izpad pri tem zakonu pa bi Mramor nadomestil s spremembo nekaterih davčnih ugodnosti. Dodatna sredstva za državni proračun - skoraj 90 milijonov evrov na leto - bi tako pridobili z ukinitvijo cele vrste olajšav v zakonu o dohodnini ter zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb. Tako bi za polovico znižali olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj, povsem bi ukinili olajšave za zaposlovanje in olajšave za za izplačila donacij političnim strankam. Za 20 odstotkov bi znižali olajšavo za investiranje.

Poleg tega bi Mramor z davčno reformo bolj obdavčil dobičke od kapitala. Če lastnik vrednostnih papirjev in deležev v gospodarskih družbah ter investicijskih kuponov le-te proda po 20 letih lastništva, je oproščen dohodnine (enako velja za nepremičnine, pridobljene pred januarjem 2002). Ob prodaji pred iztekom 20-letnega obdobja pa se stopnja davka postopno znižuje. Mramor je predlagal, da zniževanja in oprostitve ne bi bilo, pač pa bi stopnja davka ves čas znašala 25 odstotkov.

Pri zakonu o dohodku pravnih oseb je nameraval Mramor z reformo črtati ugodnosti glede družb tveganega kapitala.

Gospodarstvo: ukrepi obremenjujejo

S temi napovedmi pa je več kot očitno stopil na žulj gospodarstva, ki je presenetljivo hitro obsodilo vladni predlog davčnih sprememb. Celo do te mere, da so Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtna zbornica Slovenije ter Združenje delodajalcev obrti in podjetništva napovedali proteste, če bi se mini davčna reforma uresničila. Še prej pa ustavno presojo.

Takoj so namreč opozorili, da napovedani ukrepi ne pomenijo razbremenitve, pač pa prej obremenjujejo gospodarstvo, hkrati pa pomenijo slabši razvoj podjetij in oviro pri odpiranju novih delovnih mest v gospodarstvu. Prepolovitev davčne olajšave za vlaganja v razvoj in raziskave naj bi, denimo, po izračunih gospodarstva državi prinesla 20 milijonov evrov več, kar pa bi bilo dodatno breme za približno 750 podjetij, ki so to olajšavo uveljavljala lani.

Mramor, ki se je z mini reformo - tudi ob nepodpori največje koalicijske stranke SMC - takoj umaknil in napovedal, da vlada letos še ne bo predlagala davčnih sprememb, je sicer pojasnil, da je največ pripomb letelo na predlagane spremembe pri obdavčitvi kapitalskih dobičkov.

Socialna kapica

Gospodarstvo si namreč reformo davčnega sistema predstavlja drugače. Predvsem z ukinitvijo četrtega, 50-odstotnega dohodninskega razreda in z uvedbo velikokrat omenjane socialne kapice. Ta pomeni zgornjo omejitev plačevanja prispevkov (zdravstvenih in pokojninskih) za delodajalce in delojemalce pri tistih zaposlenih, ki prejemajo višje dohodke. Delodajalci bi zgornjo mejo za plačilo prispevkov za socialno varnost postavili pri 3,5-kratniku povprečne plače v Sloveniji.

Če se slovenski sindikati tako pri pogovorih o socialni kapici kot pri marsikaterih drugih stvareh ne strinjajo z delodajalci, pa jih je tokrat poenotilo nasprotovanje Mramorjevi davčni reformi. Spotaknili so se sicer ob povsem druge stvari kot delodajalci, denimo, ob predlog za nagrajevanje uspešnosti, ki bi utegnil omogočiti dvostranske dogovore med delodajalci in zaposlenimi.

Davčne reforme tako ne bo. Ne v začetku leta in ne v Mramorjevi obliki. Glede na povsem nasprotujoče si želje sindikatov, delodajalcev in vlade, pa tudi na različne interese in moč lobijev z vseh strani gre pričakovati, da bo pred oblikovanjem nove davčne reforme minilo še kar nekaj časa.

TINA M. VALENČIČ