Dediščina je pomembna za žive, ne za mrtve ljudi

“Če želimo dosegati višjo kakovost bivanja, zdravja ljudi in okolja, se moramo najprej v večji meri kot doslej zavedati pomena naše dediščine,” ugotavljata Karin in Robi Lavin iz Zavoda za celostni razvoj Anima Mundi iz Križa pri Sežani. Ona akademska slikarka, on pa geomant, sodobni računalničar, sta postala tandem, ki se ukvarja s celostno obravnavo človeka in okolja ter razvija in izvaja nove modele trajnostnega razvoja, ki temeljijo na družbeni odgovornosti in vključujejo urejanje prostora ter različne oblike družbene organiziranosti. “Za naju naravna in kulturna dediščina niso samo vrednote in spomeniki, ki so že vpisani v uradne inventarje, temveč vse snovno in nesnovno, od največjega do najmanjšega, kar nas obdaja. Pri tem nama je blizu koncept Genius loci, to je 'duh prostora', ki so ga poznale že stare kulture. Pri nas se je pričevanje o tem ohranilo še vse do sredine preteklega stoletja. Ta koncept zagovarja, da je prostor živ organizem, ki pa ga ne gradi le telo, temveč ima tudi, pogostokrat spregledano ali podcenjeno duhovno dimenzijo,” razvijata rdečo nit njunega razmišljanja.

Pobuda za integralno zeleno Slovenijo