“Disciplino dobiš z vajo”

Natalija Šaver je dolgolasa 30-letnica, ki s širokim nasmehom na obrazu navduši vsakogar, da se hitro naužije njene pozitivne energije. Klavir je izbrala za središče svojega življenja.

Življenje med črnimi in belimi tipkami

“Ko klavir postane prioriteta v tvojem življenju, je vse prilagojeno temu. Podobno, kot je nekdo osem ur v službi, sem jaz dopoldne in popoldne za klavirjem,” svojo 'službo' na kratko opiše Natalija in se z mislimi vrne v otroštvo. “Četudi se sliši še tako klišejsko, je bil klavir resnično od vedno del mojega življenja,” prizna. “Ko sem dopolnila eno leto, mi je oče prinesel plastičen otroški klavir. Tedaj sem prvič začela igrati nanj in hitro razvila zanimanje za ta inštrument. Priznati moram, da sem ga na koncu celo razbila, zato si lahko mislite, da je bil prvi stik s klavirjem zelo intenziven,” v smehu pove mlada Solkanka, sicer hčerka priznanega pianista Benjamina Šavra, ki že vrsto let živi in dela v Združenih državah Amerike (ZDA). “Glede na to, da je bil pianino vedno v moji bližini, sem sama nanj začela igrati že pri štirih ali petih letih. Spomnim se, da sem si tedaj namesto not postavila knjigo o oceanih in sama iz glave igrala melodije, ki naj bi se slišale kot morje, valovi ...” se spominja. Prve glasbene korake je tako naredila kar doma z mamo Eleonoro Ipavec, sicer učiteljico glasbenega pouka, ter nono Marijo Šaver, ki je bila njena prva mentorica. Nato je v njeno življenje vstopila učiteljica Alojzija Peršič, s katero je prek igre in drugih zanimivih otroških načinov dokončno vzljubila klavir in se nato vpisala na novogoriško glasbeno šolo. Tam so njen talent nato pilili profesorji Vlasta Vižintin Vodopivec, Milena Židanik Vuga, Irena Silič ter Sijavuš Gadžijev.

Številna priznanja potrdila talent

Natalijin prosti čas je bil že sredi osnovne šole rezerviran predvsem za klavir in balet, v gimnazijskih letih pa je vzporedno naredila še srednjo glasbeno šolo. “Nisem bila tipična dijakinja, ki bi se ob koncih tedna zabavala s prijatelji v lokalnih diskotekah ali se kako drugače družila s svojo družbo, ampak sem precej časa preživela za klavirjem, kar se mi je kasneje tudi obrestovalo,” poudarja. Redno se je udeleževala regijskih in državnih tekmovanj in se domov vračala z bronastimi, srebrnimi in zlatimi priznanji.

Ko je napočil čas za vpis na fakulteto, je bila njena odločitev za mnoge povsem samoumevna. “Starše je pred vpisom na Akademijo za glasbo predvsem zanimalo, ali se res sama s srcem, strastjo, a obenem tudi racionalno odločam za to pot. Postavili so me na trdna tla in položili na srce, naj se odločim za prihodnost, ki si jo sama želim,” dodaja. Natalija je sledila svojim sanjam ter se vpisala na akademijo, kjer je izbrala koncertno smer. Obenem je končala tudi pedagoško izobraževanje, saj ima s poučevanjem mlajših že kar nekaj izkušenj, a se mu za zdaj še ne bo povsem posvetila. “V tem trenutku raje namenjam svoj čas in energijo igranju, intenzivnim vajam ter izboljšanju in iskanju najpopolnejše izvedbe skladb, ki jih igram," dodaja.

V Ameriko po znanje o trženju umetnosti

Po dodiplomskem študiju se je odločila še za magisterij ter se pri profesorici Dubravki Tomšič Srebotnjak “specializirala” za Ludwiga van Bethovna in skladatelje 20. stoletja. Nato se je odpravila v ZDA po dodatno znanje na University of South California (USC). “Vpisala sem se na program, ki so ga tedaj na novo uvedli in ga poimenovali 'arts leadership'. Pesniki, pisatelji, glasbeniki in drugi umetniki smo se (na)učili, kako se prodajati, kako vzpostaviti svoj management in kako se pravilno tržiti. Tega znanja ti na domači akademiji nihče ne ponudi, pa je zelo zaželeno, zlasti za tiste, ki se ne odločijo za pedagoško delo,” poudarja Natalija. “To dodatno znanje, ki smo ga pridobili, je zelo smiselno in uporabno. Jaz se ga od tedaj redno poslužujem,” še pravi in dodaja, da ob tem tudi veliko bere in se posveča osebnostni rasti. “Skok čez lužo je bila prava odločitev tudi zato, ker začneš drugače razmišljati in gledati na svojo kariero z druge perspektive, obenem pa dobiš tudi potrditev, da si na pravi poti in da so tvoji cilji dosegljivi.”

Poletni projekt - Einaudi

Natalija si je po dolgem obdobju nepretrganega izobraževanja nato vzela čas za oddih in za nekaj mesecev odpotovala v Mehiko. Spoznavanje novih ljudi in nove kulture, vodnih športov ter tamkajšnjih tradicij, ji je dalo zagona za nove podvige. Del leta brez klavirja je minil kot bi trenil in mlada pianistka se je nato vrnila v realno življenje. “Kot naročeno mi je nato pod roke prišlo delo italijanskega pianista in skladatelja Ludovica Einaudija, ki se mu posvečam v zadnjem času. Imela sem ga tudi priložnost poslušati na koncertu v Trstu. Upam, da ga bom kdaj spoznala v živo,” ne skriva navdušenja. “Četudi je njegova glasba napisana v klasičnem slogu, se nagiba k filmskemu žanru, harmonije so enostavne, struktura ni zahtevna in v njegovih delih sem zaznala potencial, ki je očitno všeč tudi poslušalcem.” Njegov repertoar je tako osrednja koncertna glasba njenih nastopov, ki jih ima to poletje ob morju. “Zaželela sem si, da bi klavirska glasba prišla do izraza na neki posebni lokaciji. Zame je morje največji vir sprostitve, zato se mi je porodila ideja, da bi koncertni klavir, ki ga imam za te priložnosti, najbolje 'zaživel' ob morju,” pravi in naniza nekaj občutkov z nedavnih nastopov v Devinu in Sesljanu, kjer je poleg utečenega programa že omenjenega italijanskega skladatelja zaigrala tudi nekaj klasičnih “biserčkov”, kot jih poimenuje.

Glasba na prvem mestu

Številne ure, ki jih Natalija presedi za klavirjem, se mnogim zdijo neskončne. “Seveda to ne pomeni, da se poročiš s klavirjem, a disciplina, ki jo dobiš z vajo, je pomembna. V ZDA sem se naučila, da ni nič narobe, če ima tvoj nastop nek smisel, zato izven ustaljenih okvirjev svoje delo obogatim s projekcijami, plesom, lučmi. Moj cilj ostaja, da je glasba absolutno na prvem mestu in v primeru, da odvzamem vse te dodatne elemente, je še vedno najkakovostnejša. Vsi ti dodani elementi le ojačajo emocije in vzbudijo pravo atmosfero,” meni.

Svojo naklonjenost elektronski glasbi, ki jo razume kot protiutež instrumentalni, pa je nadgradila s kompozicijo. Tiago Teejay je glasbenik, s katerim je začela sodelovati leta 2012. Njune skladbe so se na lestvicah house glasbe na Poljskem in v Švici že povzpele med pet najboljših.

ANA CUKIJATI

Natalija Šaver in tenorist Vladimir Čadež pogosto sodelujeta. Februarja sta v novogoriškem Kulturnem domu priredila valentinov koncert, ki sta ga z glasbo in petjem stkala kot ljubezensko zgodbo. Foto Atelje Pavšič Zavadlav