Dizelski avtomobili bodo porabili tretjino manj goriva

Seljak je letos sklenil projekt 50/25. To pomeni, da je polovico življenja oddelal na najpomembnejših dolžnostih v korporaciji Hidria. Prepričan je, da bo s sodelavci prav tako uspešno razpletel tudi težave korporacije. Na njenem vrhu je v letih, ko je v celoti zamenjala proizvodni program in, kot pravi, “boleče brodila skozi pekoče koprive v kratkih hlačah, zato da bo lahko ponovno žela z rodovitne njive”.

Pripoveduje o težavah, a tudi zagotavlja, da za skrb zbujajoče medijske nanizanke o finančni podhranjenosti korporacije ni pravih razlogov. Ponudbe predsednika sosednje korporacije Stojana Petriča za nakup le dveh od družb Hidrie za en evro, ni želel komentirati.

So pri vsakem šestem avtomobilu v Evropi

> Izvirni program - elektromotorji - so za Hidrio davna preteklost. Kako je prišlo do popolnega strateškega preobrata?

“V devetdesetih letih smo čutili strateško potrebo, da zmanjšamo našo odvisnost od elektromotorjev. Posledično smo se podali v razpršitev programov z lamelami, aluminijastimi odlitki in podobnimi produkti. Sočasno tudi z nakupom družb - od tolminskega AET, koprskega Tomosa, kranjskega Perlesa do idrijske Klime in drugih. Na prelomu tisočletja smo prišli do točke, ko je bila diverzifikacija pretirana. Veliko število družb z zelo različnimi programi, tehnologijami in procesi ni imelo prave medsebojne povezave. Začutili smo potrebo po osredotočenju. Po dveletnem premisleku in temeljiti konkurenčni analizi - predvsem domačih virov s kadrovskimi na prvem mestu - smo se leta 2004 odločili za dve smeri: avtomobilsko in klimatizacijsko.”

> Ali ni bila med vsemi programi prav proizvodnja avtomobilskih komponent tedaj edina še v plenicah?

“Leta 2004 smo bili v v tej industriji prisotni le z AET in z zelo majhnim delom Rotomatike. Ustvarjali smo deset milijonov evrov letnih prihodkov. Odločili smo se, da se izpostavimo v tej najzahtevnejši industriji. Rekli smo si: če nam bo uspelo zadostiti kupcem v tej industriji, bomo kos tudi vsem drugim izzivom. Lani smo z avtomobilskimi rešitvami ustvarili 160 milijonov evrov.”

> Ker ste bili imenovani tudi za najbolj inovativno korporacijo v Evropi, avtomobilskim gigantom verjetno ne prodajate enostavnih komponent?

“Da smo v minulem desetletju opravili izreden razvoj in iz prvotnega sledilca že leta 2008 prešli v razvojnega, pred tremi leti pa v predrazvojnega dobavitelja, nam v svetu priznavajo kupci in konkurenti. Z našimi rešitvami - ključnimi deli v volanskih sklopih in pogonih vozil - se vozi vsak šesti avtomobil v Evropi. Tudi vsi v premijskem razredu, od BMW-jev do jaguarjev in porschejev. Ko bodo na trgu rešitve, ki jih razvijamo sedaj, tudi za hibridna vozila, bo to pomenilo vsaj vsak tretji avtomobil.”

> Ali lahko pojasnite razliko med sledenjem in predrazvojem?

“Kot sledilci smo prevzemali obstoječe posle drugim, jih preučili in prišli s produkti na trg v pol leta. Pred šestimi leti smo začeli razvijati nove rešitve za znane modele novih avtomobilov in z izdelki prišli na trg v treh do štirih letih. Pred tremi leti pa smo za še neznane avtomobile prihodnosti začeli proaktivno razvijati rešitve, s katerimi bomo na trgu v petih do osmih letih. Najbolj znana je svečka s senzorjem tlaka, ki bo šla masovno na trg leta 2018 za novo generacijo avtomobilov EURO 7.”

> Bo dizelskim avtomobilom porabo goriva res znižala za tretjino?

“Tako je, in za prav toliko izpuste toplogrednih plinov. Samo v razvoj in v prototipno opremo zanjo smo že vložili preko deset milijonov evrov in zanjo pridobili devet patentov, da si bomo ta vložek povrnili po letu 2018.”

Zamuda jih je veliko stala

> Vmes pa visoka vlaganja, denarna suša, visoki krediti in nesposobnost odplačevanja?

“Vse našteto je bilo ogromen finančni zalogaj. V razvoj, sočasno pa še v gradnjo treh razvojnih inštitutov, novo opremo in prevzem družb, ki sodijo v našo strategijo, smo v desetih letih vložili 250 milijonov evrov. Vmes je nastopila kriza, ki jo je zlasti močno občutilo gradbeništvo in tako nanj vezana Hidria Klima. V nestrateškem delu, torej v portfelju, ki smo ga leta 2004 namenili odprodaji, pa se je izguba kopičila proizvajalki malih ročnih orodij Perles. S prodajo te družbe smo bili prepočasni. Odkrito lahko povem, da predvsem zaradi odgovornosti, ki nam ni dovoljevala potegniti črte pod 200 do 300 delovnih mest. To ni del kulture Hidrie, nas je pa veliko stalo.”

> Kriza je bržčas odnesla tudi prej ugodno kreditiranje razvoja?

“Res je. Pomembno pozitivno odstopanje od tega je pomenil pristop SID banke. Sicer pa je šlo le za kratkoročni denar, tudi za dolgoročne projekte, zatem pa tudi za prekinitve kratkoročnih financiranj. Julija lani smo tako v dogovoru z bankami prenehali odplačevati glavnico zato, da bi skupaj dorekli program, po katerem bomo v vzdržnem časovnem obdobju kredite v zadovoljstvo vseh lahko poplačali. Odtlej redno poravnavamo obresti, v skladu z reprogramom pa bomo kmalu tudi glavnico.”

> Del tega programa je ob prestrukturiranju tudi odprodaja premoženja.

“Pripravili smo petletni strateški načrt, ki na podlagi večinoma že sklenjenih pogodb zajema rast prodaje s sedanjih 250 na 300 milijonov evrov letnih prihodkov in postopoma povečuje naš sedanji desetodstotni dobiček pred davki z amortizacijo. Načrt je po skrbnem pregledu Hidrie in vseh partnerjev revizorska hiša Price Waterhouse potrdila kot ustrezno podlago za reprogramiranje dolgov. To bo okvirno formalno zaključeno novembra. Sočasno bomo lahko v prihodnjih petih letih investirali v prihodnji razvoj Hidrie več kot 85 milijonov evrov za nove inovativne rešitve prihodnosti, ki so že prišle v naš razvoj ali pravkar prihajajo. Istočasno imamo precej poslovno nepotrebnega premoženja za odprodajo, ki dodatno potrjuje ustreznost načrta za uresničitev programa. Ne gre pa za 'posiljeno' prodajo. Vsem je jasno, da v današnjih razmerah na tem delu trga ne gre ustvarjati izgub.”

> Je odprodaji namenjen tudi Kendov dvorec?

“Ne! O tem nikoli ni bilo govora.”

Vpeti v neokusne in neprimerne negativne odnose

> Ali vam ne bi poplačila kreditov pomembno olajšala prodaja vašega deleža v FMR, delnem lastniku Kolektorja, ki ste ga trmasto odklonili?

“Seveda, a je to žal očitno v nasprotju z interesi in načrti predsednika Kolektorja. Mi nismo ničesar odklonili, sploh pa ne trmasto odklonili. To sicer predsednik Kolektorja navzven očita naši direktorici finančne družbe Hidria FIN. Povsem dogovorjena prodaja je pred okvirno tremi leti žal padla v vodo iz razlogov, ki jih pozna samo predsednik Kolektorja. Ustrezne odločitve bi lahko sprejel tako takrat kot seveda tudi sedaj, kadarkoli, saj smo za to vedno na razpolago, pa jih pač ne. Vsaj ne po razumni ceni. Kolektor je uspešna družba. Od nakupa delnic leta 2007 se je njena vrednost krepko povečala in s tem tudi vrednost FMR. Medtem pa smo ne glede na to za delež, tako kot pred tremi leti, ponovno ponudili takratno vrednosti. Sedanjim predstavam o vrednosti tega deleža s strani predsednika Kolektorja se vsi po vrsti samo čudijo.”

> V Kolektorju podobno iskreno zagotavljajo, da je krivda za propadel posel izključno vaša.

“Če že vztrajate ... Pobuda za sklenitev dogovora za nakup deleža Hidrie v FMR je takrat prišla neposredno s strani predsednika Kolektorja. Časovno je sovpadla z zahtevkom za izredno sodno revizijo, ki pa se zatem ni izvedla v skladu z zakonskimi predpisi. Drugo je znano iz medijev. Zaradi napačne odločitve sodišča je državno tožilstvo podalo zahtevek za varstvo zakonitosti, posledično je bila uvedena proti predsedniku Kolektorja preiskava Nacionalnega preiskovalnega urada.”

> Je pozitiven razplet te nesrečne zgodbe sploh možen?

“Bistveno v vsem tem je, da je Hidria leta 2007 vstopila v FMR s ciljem uresničitve sinergij, ki so zdaj jasne tudi poznavalcem, ki na obe korporaciji gledajo neprizadeto. Skupini delujeta na istih trgih, z enakimi aplikacijami, istimi kupci. To potrjuje uspešno razvijanje produktov prihodnosti v grozdu SiEVA, pri katerem sodelujemo s Kolektorjem in drugimi avtomobilskimi družbami v Sloveniji. Tu gre za zelo uspešno delo, ki je očitno kljub vsemu mogoče. Žal je bil vstop Hidrie tolmačen kot sovražen in od takrat smo namesto v pozitivne sinergije vpeti v neokusne in neprimerne negativne odnose. Primerno bi bilo vse to modro zaključiti.”

> Predsednik Kolektorja Stojan Petrič je, kot smo lahko prebrali v medijih, ponudil da Hidrio, pravzaprav samo družbi Rotomatika in AET, kupi za en evro, če bi banke prej odpisale 50 milijonov evrov vaših kreditov?

“Ali res pričakujete, da bom to komentiral. Gre pač za sestavni del prizadevanj za nakup našega deleža v FMR po čim nižji ceni. Žal povsem brez odgovornosti do Hidrie, do vseh naših zaposlenih, vseh partnerjev in brez širše družbene odgovornosti, s ciljem predvsem neposredno škodovati Hidrii. To povsem po nepotrebnem vnaša nemir in je neodgovorno do mnogih tako v Hidri kakor v Kolektorju, ki si želijo samo čim prejšnjega in produktivnega zaključka te neprijetne zgodbe.”

Vir optimizma so realne, globalno prebojne rešitve

> Ali morda glede izhoda iz kreditnega krča le niste prevelik optimist, saj so naše banke v minulih mesecih razvojno uspešne družbe že primorale v stečaj ali vsaj v prisilno poravnavo?

“Naš program prestrukturiranja je zdrav in realen in s konzorcijem bank upnic usklajujemo zadnje podrobnosti reprogramiranja svojih obveznosti. V avtomobilskem delu, ki predstavlja 85 odstotkov korporacije, redno poslujemo z dobičkom. Glede na konkurenco smo nadpovprečno profitabilni in ustvarjamo nadpovprečen denarni tok. Globalno in v Evropi imamo s svojimi produkti visoke, ponekod vodilne tržne deleže.”

> Za kakšne izdelke in deleže gre?

“Pri lamelah imamo tretjinski delež v hibridnih pogonih. V Evropi imamo 20-odstotni delež praktično v vseh vodilnih avtomobilskih korporacijah, ko gre za servo volanske sisteme in vodilnega v vseh premijskih vozilih. Naš prihodek in skupni rezultat bosta dodatno porasla, ko bodo hibridna in električna vozila čez pet, deset let dobila resen tržni zagon. Pri aluminijskih komponentah imamo petinski delež v Evropi, ničesar pa še nismo rekli na globalnem trgu. Naš načrt je ostati specialist v tej niši in rasti globalno. V že omenjeni svečki Hidrie AET za novo generacijo vozil EURO 7 potekajo razgovori, ki že v naslednjih petih letih obetajo podvojitev proizvodnje v Tolminu.”

> Vendarle so lanske bilance Hidrie razkrile še 12 milijonov evrov visoko izgubo in 50 milijonov dolgov do dobaviteljev. Sočasno pa tudi 80 milijonov evrov dolgov kupcev do korporacije. Ali to kaže na neurejenost ne le domačega, pač pa tudi globalnega trga?

“Ti dolgovi so normalen presek našega bilančnega stanja. Dobavitelji nam dobavljajo po določenih plačilnih rokih, enako dobavljamo mi kupcem. Nezdravih terjatev iz tega naslova nimamo, razen tistih v Hidrii IMP Klima, ki so se kopičile zaradi propada gradbenega trga med letoma 2009 in 2013 in so bile odpisane lani ter so povzročile enkratno izgubo. Z zaokrožitvijo uvodnega prestrukturiranja imamo zagotovljene tudi vse pogoje za vključitev mednarodnih finančnih inštitucij in tujih bank v strukturo financiranja.”

> Manj uspešnega dela - Hidria Klime, o kateri v matičnem Godoviču govorijo, da jo čaka stečaj - se še nisva dotaknila?

“Tudi Hidria Klima se po letih krize, tesno povezanih z razsulom v gradbeništvu, obetajo boljši časi. Leta 20001 smo kupili IMP Klimo, pozneje pa še Klimat Ljubljana. Oba sta proizvajala relativno enostavne komponente. Sedaj ponujamo celovite rešitve za zeleno udobje bivanja. Na primer visoko tehnološke klimatske naprave za visoko rekuperacijo energije, kogeneracije fotovoltaike in termosolarne energije za sončno klimatizacijo ...”

> Z njimi pa opremljate najprestižnejše stavbe po svetu?

“Res je. Pravkar denimo s kolegi iz gradbenega konzorcija Feniks odhajamo v Katar, da bi klimatizirali tamkajšnje stadione za svetovno nogometno prvenstvo leta 2022, podobno kakor jih bomo še prej v Moskvi za prvenstvo leta 2018. Obilo naših rešitev smo že vgradili v olimpijski Soči in množico drugih stavb po svetu. O stečaju Klime torej ni govora. Nanese pa beseda, tudi v okviru omenjenega konzorcija in širše, predvsem zaradi številnih strateških projektov, ki jih uresničujemo skupaj z različnimi partnerji, na njihov velik interes za nakup oziroma prevzem te naše družbe.”

Feniks bi lahko z energijo sonca nadomestil umazane energije

> Pomudiva se za hip pri konzorciju Feniks. Z njim partnerji iz bivše Jugoslavije dokazujete, kako pomembno je sodelovanje. Kaj vam in nam to obeta?

“Feniks, niz gradbenih družb iz bivše Jugoslavije, je nastal za učinkovitejši skupni nastop na tujih trgih, sočasno pa tudi zato, da podremo meje, ki smo jih zgradili po oblikovanju lastnih držav. Ker je bilo iskanje sinergij tokrat vendarle razumljeno prav, smo si skupaj dejansko odprli številne projekte. Zlasti v Rusiji, s katero ima Srbija zelo dobre povezave. BIH pa odpira poti v arabski svet, odpirata se nam Afrika in Bližnji vzhod.”

> Nekje sem prebrala vaše mnenje, da ste sposobni z energijo sonca nadomestiti umazane energije, ki jih pravkar vgrajujemo v TEŠ 6. Kako?

“Na alternativne vire energije smo v Hidrii vedno gledali kot na sestavni del na naših rešitev za ugodje bivanja, ki mora biti sočasno nadpovprečno energetsko učinkovito. Torej z nizko porabo energije, ta pa mora biti iz obnovljivih virov. Energija sonca, ki jo danes že znamo uporabiti tudi neposredno za gretje in hlajenje, bi nam lahko prinesla ogromno energije. TEŠ 6 bi zaradi umazanih energij moral soditi v preteklost.”

> A kako in kje graditi solarne elektrarne?

“ V sodelovanju, ki ga v Feniksu uspešno krepimo, predlagamo, da bi solarne elektrarne skupaj gradili denimo v Makedoniji in Črni gori. Obe imata 2500 in več sončnih ur na leto, za razliko od slovenskih približno 1300 ur. Energija, ki bi jo tako proizvedli, ki krepko presegala potrebe omenjenega prostora. To seveda zahteva povezovanje energetskih politik teh držav. A vse kaže, da bodo Slovenijo, ki bi lahko prevzela vodilno vlogo ne le v svojem bivšem prostoru, pač pa v vsej jugovzhodni Evropi, žal prehitele učinkovitejše evropske države.”

> Ali se niste prav o tem julija pogovarjali na srečanju evropskih poslovnih voditeljev v Cavtatu?

“Na srečanju voditeljev in politikov evropskih držav, ki se mu je pridružila tudi kanclerka Angela Merkel, smo se konkretno pogovarjali tudi o tem, da bi Slovenija morala odigrati pomembnejšo vlogo v reintegraciji regije. Najpomembnejše je, da bi bil prav to lahko eden pomembnih impulzov za našo nujno, hitrejšo gospodarsko rast.”

Liga prvakov in premoženje Hidriinih prvakov

> Z lansko razglasitvijo Hidrie za najbolj inovativno korporacijo v Evropi ste dobili pomembno priznanje. Sočasno s prestrukturiranjem poskušate inovirati tudi operativne procese. Ali zato v korporacijo kot podpredsednik prihaja eden vodilnih mož Helle Lightinga Christof Droste?

“Tako je! Želimo se še okrepiti na področju operativne odličnosti. Čeprav smo s tekočo profitabilnostjo v avtomobilskem delu že nadpovprečni, želimo prav v evropski vrh. S tem ko znamo realizirati tri do štiri odstotke notranjih rezerv letno, smo že uvrščeni v ligo prvakov, a v njej želimo tudi ostati. Ne samo ostati v ligi, pač pa se skozi četrtfinale in polfinale prebiti tudi v finale. Gospod Droste, ki prihaja iz na tem in drugih segmentih odlične nemške firme, na bo gotovo pomembno pomagal na poti k našemu cilju.”

> Ne morem mimo prvakov v Hidrii in stalnih medijskih očitkov o kopičenju osebnega premoženja. Kaj porečete na očitke, da ste si kupili (pre)veliko hišo na elitni lokaciji ob morju?

“Po povedanem si lahko vsak pojasni, od kod izvira negativna medijska kampanja. Povedal vam bom tako, kot sem našemu sindikatu. Po 25 letih dela v petek in svetek, torej 24/7, po nepreglednem številu neprespanih noči in odpovedovanj, in enako delam danes, sem sebi in družini ob dopolnjenem 50. letu starosti kupil hišo v Savudriji. Ne vem, zakaj bi se moral zaradi tega počutiti krivega. Najprej sem sicer nameraval graditi tu, doma, a se je tam ponudila posebna priložnost. Prisrčno vabim na obisk. Sicer živim v stanovanjskem bloku v Spodnji Idriji. Težko razumem slovensko privoščljivost in željo, da bi vsak od nas imel manj, da bi sosedu crknila krava, če ne še kaj hujšega. Prepričan sem, da bomo vsem izzivom, nalogam in željam kos šele, ko bomo drug drugemu privoščili dobro. Med drugim tudi to, da bi na osnovi poštenega in uspešnega dela vsak od nas in vsi skupaj imeli več. Ko bo tako, bomo tudi imeli!”

SAŠA DRAGOŠ

Iztok Seljak: “Prepričan sem, da bomo vsem izzivom, nalogam in željam kos šele, ko bomo drug drugemu privoščili dobro. Med drugim tudi to, da bi na osnovi poštenega in uspešnega dela vsak od nas in vsi skupaj imeli več.”Saša Dragoš